Ideje o ustavnih sprememb, ki bi ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu omogočile še tretji predsedniški mandat, niso nove, saj so v Rusiji začeli namigovati na to možnost že takrat, ko je Putin šele začel drugi predsedniški mandat. Zdaj je k temu pozval predsednik sveta federacije, zgornjega doma ruskega parlamenta, Sergej Mironov. Pri tem se je vnovič zavzel tudi za podaljšanje predsedniškega mandata s štirih na pet ali celo sedem let. Kakor vedno doslej so v Kremlju predlog tudi tokrat zavrnili....
Ideje o ustavnih sprememb, ki bi ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu omogočile še tretji predsedniški mandat, niso nove, saj so v Rusiji začeli namigovati na to možnost že takrat, ko je Putin šele začel drugi predsedniški mandat. Zdaj je k temu pozval predsednik sveta federacije, zgornjega doma ruskega parlamenta, Sergej Mironov. Pri tem se je vnovič zavzel tudi za podaljšanje predsedniškega mandata s štirih na pet ali celo sedem let. Kakor vedno doslej so v Kremlju predlog tudi tokrat zavrnili. Ustavnih sprememb, za katere je potrebno soglasje obeh domov parlamentov, skoraj zagotovo ne bo tudi zato, ker so to možnost že zavrnili tudi v stranki Združena Rusija, ki ima v parlamentu kar dve tretjini sedežev.
Sergej Mironov je idejo o tretjem predsedniškem mandatu opravičeval s prošnjami milijonov ruskih državljanov, ki da še naprej želijo Putina za predsednika. Oster Putinov kritik, nekdanji šahovski velemojster Gari Kasparov je k temu cinično dodal, da bi Putina na prestolu še naprej radi videli predvsem njegovi tesni sodelavci, ki se bojijo za svoje stolčke. Predlog o ustavnih spremembah je označil za »histerični jok« Putinovih lojalistov. Mironov je brez dvoma eden od njih, med drugim zato, ker je iz Sankt Peterburga, mesta, kjer je svojo kariero začel tudi Putin.
Nikolaj Petrov iz moskovske podružnice Inštituta Carnegie je prepričan, da gre za načrtno širjenje špekulacij in da v ozadju vleče niti sam Putin, ki se boji, da mu z iztekanjem mandata polzi iz rok tudi avtoriteta. »Za državo, kjer ni pravega parlamenta, vlada pa je šibka, bi predsednik brez moči pomenil anarhijo.«
Manj naklonjeni teorijam zarote ne vidijo v Mironovi pobudi nič več kot poskus samopromocije in promocije njegove Pravične Rusije, nove prokremeljske stranke, ki jo po precejšnjem uspehu na lokalnih volitvah čaka še en preizkus – decembrske parlamentarne volitve.
V Rusiji je vprašanje tretjega Putinovega mandata postalo nekakšna večna tema. Tako večna, da jo le še redki jemljejo resno. Če bi jo, bi bilo dogajanje na moskovski borzi v petek zagotovo bolj živahno, je prepričan Chris Weafer, glavni strateg Alfa Banke, ki ne dvomi, da bi vrednost ruskega borznega indeksa pri resnih Putinovih načrtih za tretji predsedniški mandat drastično poskočila.