Moskva – Novi ameriški veleposlanik v Rusiji Michael McFaul, ki je znan tudi kot arhitekt ponovnega zagona v ameriško-ruskih odnosih, je šele dobro pripotoval v Moskvo, a se je že zapletel v škandal.
Zanetilo ga je dejstvo, da se je najprej srečal s predstavniki opozicije in ne z oblastjo, zaradi česar so mu v državnih medijih pripisali težnje po režiranju nove ruske revolucije. Srečanje novega ameriškega veleposlanika z opozicijo in borci za človekove pravice je na državnih televizijskih postajah povzročilo nemalo zgražanja in obsodb. Na Prvem kanalu so o njem poročali v prispevku pod naslovom Pridobivanje navodil na ameriškem veleposlaništvu, v katerem je komentator Mihail Leontjev menil, da je »McFaul verjetno prišel v Rusijo pripravit novo revolucijo«. Podobnega mnenja je tudi Aleksej Puškov, novi predsednik dumskega odbora za zunanjo politiko, ki je njegovo spoznavno srečanje označil za nedvoumen signal, da »Washingtonu ni po godu predsedniški kandidat in sedanji premier, zato se bodo osredotočili na podporo opoziciji«. Srečanja se je udeležil tudi namestnik ameriške državne sekretarke William Burns, s katerim so po besedah predsednika gibanja Za človekove pravice Leva Ponomarjova obdelali tudi vprašanje bližajočih se predsedniških volitev in dejstvo, da se je »prebudil tudi doslej neaktivni del ruske družbe.«
Glavno izhodišče za organizacijo opozicijskih protestnih shodov v Rusiji so družbena omrežja, kot sta Twitter in Facebook, kjer z ruskimi državljani že vzpostavlja stike tudi McFaul. Takoj po prihodu na novo dolžnost je na Youtubu objavil nagovor v ruskem in angleškem jeziku, v njem pa je državljane povabil k neposredni komunikaciji. »Leta 1995 sem delal v moskovskem centru Carnegie. Takrat ni bilo Googla, Twitterja in Facebooka, kjer so Rusi izjemno aktivni. To mi omogoča, da se bolje povežem z rusko družbo. Državna sekretarka Hillary Clinton in predsednik Barack Obama sta mi zelo jasno povedala svojo željo, ki je – najti novo občinstvo,« je v intervjuju za Ria Novosti poudaril glavno nalogo. V njem je rusko vodstvo med drugim obtožil, da se še ni v celoti poslovilo od miselnosti iz časov hladne vojne.
Zaradi tovrstnih izjav so v Rusiji izjemno nezaupljivi do strokovnjaka za Rusijo s stanfordske univerze, ki govori rusko in vseskozi poudarja svojo ljubezen do ruske literature, zgodovine, glasbe in umetnosti. »McFaul diplomat nima nič skupnega z McFaulom – ljubiteljem Rusije. Njegova kariera je skoraj enaka karieri nekdanje državne sekretarke Condoleezze Rice, ki se je na Stanfordu prav tako ukvarjala z Rusijo in ljubi rusko kulturo. Kljub vsej tej ljubezni so se odnosi med Washingtonom in Moskvo v času njenega sodelovanja v administraciji Georgea Busha mlajšega zelo poslabšali,« je bil sarkastičen komentator Ria Novosti Andrej Fedjašin.
Po Putinovi vrnitvi vse po starem?
Takrat je v Kremlju sedel Vladimir Putin, ki se namerava 4. marca vrniti na predsedniški položaj, McFaul pa ga je po njegovem znamenitem govoru na münchenski varnostni konferenci leta 2007, v katerem je ostro obsodil ameriški unilateralizem, označil za »togega in imperatorskega voditelja«. Ponovni zagon v ameriško-ruskih odnosih je bil mogoč šele, ko je leta 2008 prišel na predsedniški položaj Dmitrij Medvedjev. »Pomlad je bila zelo kratka in se ni prevesila v poletje. Rusija je spet prepričana, da so jo pretentali. Razlog je predvsem manipulacija z resolucijo varnostnega sveta o Libiji. Nekaj podobnega zdaj poskušajo storiti z Iranom in Sirijo,« je poudaril Fedjašin.
»Na področjih, kjer je bilo to mogoče, kot denimo pogodba o neširjenju jedrskega orožja Start, je bil storjen korak naprej, pri problematičnih zadevah, kar je brez dvoma protiraketni ščit, pa ni bilo premika,« je Nikolaj Zlobin iz Svetovnega varnostnega inšitituta s sedežem v Washingtonu prepričan, da je pomanjkanje zaupanja daleč največja cokla v dvostranskih odnosih. Po Putinovi vrnitvi v Kremelj se, razen ostrejše retorike, odnosi ne bodo kaj bistveno spremenili, ugotavlja Chris Weafer iz investicijske banke Trojka Dialog. »Za Američane je Putin precej udoben sogovornik. Poznajo njegove prednosti, pomanjkljivosti, logiko. Natančno vedo, s kom bodo imeli opravka,« je prepričan Zlobin.
Najverjetnejšemu prihodnjemu predsedniku, ki je ameriško državno sekretarko Hillary Clinton obtožil hujskanja opozicijskih protestnikov v Rusiji, so se Američani ne glede na to začeli posvečati že veliko pred marčevskimi predsedniškimi volitvami. Pred dnevi se je z njim srečal »veliki mojster ameriške realpolitike« Henry Kissinger, ki očitno še vedno skrbi za ameriške odnose z najbolj problematičnimi državami. Na njunem že desetem srečanju sta po besedah Putinovega tiskovnega predstavnika Dmitrija Peskova obdelala » paleto globalnih vprašanj«, Putin pa je od »starega prijatelja« menda želel slišati tudi mnenje o ruskih notranjepolitičnih zadevah.