Atmosfera je bila sproščena, predsednik pa se je smejal tudi pri omembi metafore, da je mladi bojevnik, ki bo velik voditelj postal šele, ko bo ubil leva. »Ne bom ubil leva, saj ga spoštujem, če pa z levom mislite na velike naloge, ki jih moramo še opraviti, potem si bom prizadeval doseči cilj: ubiti leva,« se je Medvedjev v intervjuju za španski El Pais spretno izognil nastavljeni pasti. Metafora cilja na to, da ni Medvedjev niti po letu dni na oblasti stopil iz Putinove sence....
Atmosfera je bila sproščena, predsednik pa se je smejal tudi pri omembi metafore, da je mladi bojevnik, ki bo velik voditelj postal šele, ko bo ubil leva. »Ne bom ubil leva, saj ga spoštujem, če pa z levom mislite na velike naloge, ki jih moramo še opraviti, potem si bom prizadeval doseči cilj: ubiti leva,« se je Medvedjev v intervjuju za španski El Pais spretno izognil nastavljeni pasti. Metafora cilja na to, da ni Medvedjev niti po letu dni na oblasti stopil iz Putinove sence.
Putin je vajeti v rokah obdržal v vseh treh krizah, ki so zadnje leto pretresale Rusijo – vojni v Gruziji, plinski vojni in gospodarski krizi. Med vojno v Južni Osetiji je odpotoval v Vladikavkaz in tam delil povelja, plinska kriza se je razpletla na sestanku med njim in ukrajinsko premierko Julijo Timošenko, po prvih znamenjih gospodarskega zloma pa je prav on s prstom prvi pokazal na ZDA in s tem je pozornost domače javnosti preusmeril od napak svoje pretekle politike.
A po mnenju političnega analitika Dmitrija Oreškina je Medvedjev prav pri gospodarstvu pokazal največ avtonomnosti; decembra je prvič v svojem mandatu kritiziral počasnost vlade pri spopadanju z gospodarsko krizo. Zaradi nje je moral Medvedjev prelomiti kar tri od svojih štirih predvolilnih obljub, ki so bile inovacije, investicije, infrastruktura in institucije. Od »štirih i« so mu ostale samo še institucionalne reforme, ki so najcenejši projekt. »Po vrnitvi v Moskvo sem opazil nekaj pozitivnih institucionalnih sprememb. A to so samo prve lastovke: poskus oblikovanja normalne opozicije, zmerni odzivi elite na mednarodne dogodke in začetek priznavanja pravosodja za ločeno vejo oblasti,« je bil po vrnitvi v rusko prestolnico optimističen zaprti lastnik propadlega Jukosa Mihail Hodorkovski. Proti njemu se je na moskovskem sodišču prav včeraj začel novi sodni proces, na katerem ga utegnejo obsoditi na dodatnih 20 let zaporne kazni. »O njegovi usodi bosta Putin in Medvedjev odločala skupaj. Odločitev v prid Hodorkovskemu bo jasen signal, da je v vladajočem tandemu nastal razkol,« je dejal prokremeljski politolog Sergej Markov.
Tudi pri mednarodnih odnosih je Medvedjev svoje predsedovanje zastavil ambiciozno. Napovedal je otoplitev odnosov z ZDA in zbliževanje z Evropo. Zaradi dogodkov v Gruziji so njegovi načrti padli v vodo.
Združene države je Medvedjev nagovarjal z ambiciozno evroatlantsko varnostno strategijo Od Vancouvra do Vladivostoka, a so jo v Washingtonu raztrgali z besedami, da za zamenjavo Nata ni nobene potrebe. Zdaj so se vloge obrnile in vse od prihoda Obame na oblast Washington nagovarja Moskvo, natančneje, Medvedjeva osebno. Prav v dneh prve obletnice njegovega predsedovanja je v javnost pricurljala informacija o osebnem pismu, ki mu ga je pisal ameriški predsednik. V njem mu sporoča, da so se ZDA pripravljene odpovedati protiraketnemu ščitu v Evropi, če bo Rusija pomagala Iran odvrniti od jedrskih ambicij.
Prav v teh dneh je Medvedjev naredil tudi majhen korak pri zbliževanju z Evropo. Prvič po konfliktu v Gruziji je odpotoval na državniški obisk, in sicer v Španijo, ki je vplivna članica Unije in velika ameriška zaveznica.
Zaradi odločnega vstopa v drugo leto predsedovanja se poraja vprašanje, ali bo Medvedjevu zdaj vendarle uspelo premagati leva. Bo sicer lev žrtvoval njega, ali pa bosta lev in medved še naprej vladala v tandemu? Doslej je bilo dvovladje dokaj uspešno, vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo, ko bo Rusiji zmanjkalo deviznih rezerv, s katerimi uspešno blaži posledice gospodarske krize.