Moskva – Ukrajina je tudi drugi dan novega leta ostala brez svežih pošiljk ruskega plina. Do nove rusko-ukrajinske plinske vojne, ki so že vrsto let zimska tradicija, je prišlo v času, ko se je živo srebro v Ukrajini spustilo na minus deset stopinj Celzija. Ne glede na to se Ukrajini z rešitvijo zapleta ne mudi, predvsem zato, ker ima v podzemnih skladiščih menda dovolj zalog plina za vso zimo. Svojo delegacijo je namesto v Moskvo včeraj poslala na turnejo po EU, ki z ruskim plinom zadovolji 40 odstotkov svojih potreb, kar 80 odstotkov plina pa dobi skozi ukrajinske plinovode.
Od naše dopisnice
Pred tremi leti je zaradi podobnega spora med Rusijo in Ukrajino motnje v dobavi čutila vsa Evropa, ki od takrat podobne zaplete spremlja z največjo zaskrbljenostjo. Kijev in Moskva sta se zato bolj kot iskanju kompromisa posvetila pomirjanju evropskih strahov. Ukrajinska delegacija je včeraj obiskala Češko, ki je s 1. januarjem prevzela krmilo Evropske unije. »Članice EU bo seznanila s potekom pogajanj, predvsem pa jim bo zagotovila, da bo plin čez Ukrajino še naprej nemoteno pritekal v evropske države,« je pred obiskom povedal posebni odposlanec ukrajinskega predsednika za energetsko varnost Bogdan Sokolovski.
V Pragi so Ukrajinci zagotovili, da ne bodo posegali v plin, namenjen Uniji, Gazprom pa je EU pomiril z napovedjo, da bo dnevno količino plina, namenjeno Evropi, povečal za 21 milijonov kubičnih metrov. Ruski plinski monopolist je Ukrajino sicer včeraj že obtožil kraje evropskega plina. »Odkrito in brez sramu priznava krajo,« je izjavil tiskovni predstavnik Sergej Kuprijanov, namestnik ruskega zunanjega ministra Aleksander Gruško pa je pozval k izrednemu zasedanju evropskega parlamenta. V Kijevu so ruske trditve o kraji že zanikali. Pojasnili so, da gre za plin, potreben za ohranjanje pritiska v plinovodih. »Če za to potrebujejo plin, ga morajo kupiti,« je bil odločen Kuprijanov.
Energetska podjetja v Nemčiji, Franciji, Italiji, Turčiji, na Poljskem in Češkem so sporočila, da plin k njim prihaja tako kot doslej. Zato in ker so precej polna tudi evropska plinska skladišča, Bruselj ne zganja pretiranega vika in krika. Češko predsedstvo je tako včeraj sporočilo, da gre za dvostranski spor, ki ga bo kot takega obravnavalo, dokler bo z evropsko preskrbo vse v najlepšem redu.
Gazprom je plinsko pipo zaprl 1. januarja ob 10. uri po lokalnem času, saj sprti strani nista mogli doseči kompromisa o ukrajinskem plinskem dolgu ter novi pogodbi o dobavi plina. Pravzaprav med Moskvo in Kijevom sploh še ni prišlo do neposrednih pogajanj, saj je ukrajinska premierka Julija Timošenko kar dvakrat odložila predvideni obisk Rusije. V ozadju njene odločitve so notranjepolitične zdrahe, predvsem njeni spori z ukrajinskim predsednikom Viktorjem Juščenkom.
Ta je še vedno optimist in napoveduje, da bodo spor rešili najpozneje do pravoslavnega božiča 7. januarja. Sodeč po ostrih besedah ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva in premiera Vladimirja Putina, Rusija ne bo popuščala. Ker je Ukrajina zavrnila ponujeno ceno 180 evrov za tisoč kubičnih metrov plina, jo je direktor Gazproma Aleksej Miller zvišal na kar 300 evrov. To pomeni, da bo Ukrajina plin že prihodnje leto kupovala po evropski ceni. Za primerjavo: še lani je za tisoč kubičnih metrov plina plačevala le 130 evrov. Gazprom je poleg tega zavrnil ukrajinsko zahtevo po zvišanju transportnih tarif in pozval k takojšnjemu plačilu preostalega dolga. Ukrajina je poplačala milijardo evrov dolga, po trditvah Moskve pa večinoma zaradi zamudnih obresti dolguje še 433 milijonov evrov.
Gazprom, ki se je znašel v primežu globalne finančne krize, je Ukrajino stisnil predvsem iz ekonomskih razlogov, a v ozadju so, seveda, tudi politični računi. Ne nazadnje je Rusija kljub hudim časom, povezanim z nizkimi cenami nafte, prijateljski Belorusiji pogledala skozi prste.