»Oba sta imela na svoji mizi fotografijo Stalina,« je kontroverzni urednik spletne strani Wikileaks Juliane Assange začel drugi del oddaje Svet jutri (The World Tomorrow). V njej je gostil slovenskega filozofa Slavoja Žižka in desničarskega sionista Davida Horowitza. Sogovornika sta se zapletla v polemično razpravo, skorajda resničnostni šov ruske televizijske postaje RT. Pred tem se je imenovala Russia Today in oddaja v angleškem, arabskem in španskem jeziku. Drugačni pogledi in obrazi so jim v slabih sedmih letih prinesli 430 milijonov gledalcev iz več kot stotih držav....
»Oba sta imela na svoji mizi fotografijo Stalina,« je kontroverzni urednik spletne strani Wikileaks Juliane Assange začel drugi del oddaje Svet jutri (The World Tomorrow). V njej je gostil slovenskega filozofa Slavoja Žižka in desničarskega sionista Davida Horowitza. Sogovornika sta se zapletla v polemično razpravo, skorajda resničnostni šov ruske televizijske postaje RT. Pred tem se je imenovala Russia Today in oddaja v angleškem, arabskem in španskem jeziku. Drugačni pogledi in obrazi so jim v slabih sedmih letih prinesli 430 milijonov gledalcev iz več kot stotih držav. Televizijsko postajo, ki je bila ustanovljena z namenom »podajanja objektivne slike o Rusiji«, je ustanovila državna tiskovna agencija Ria Novosti, za njeno delovanje pa bodo samo letos iz državnega proračuna namenili nekaj več kot 61 milijonov evrov.
Večina svetovnih medijev označuje RT za »kremeljsko propagandno mašinerijo« in »Putinovo televizijo«, ki diši po »propagandi v sovjetskem slogu«, vse več pa je takšnih, ki v njej vidijo svež veter v globalni medijski monofoniji. Glavna kritika leti na izrazit antiamerikanizem in popolno pomanjkanje samokritike, kar očitajo tudi oddaji Svet jutri in Assangeu. »Svet jutri je dokazal, da ne gre za neustrašnega revolucionarja, ampak za uporabnega idiota,« ga je Luke Harding iz Guardiana primerjal z zahodnimi intelektualci, ki so promovirali sovjetske interese, med katerimi je izpostavil Georgea Bernarda Shawa, zakonca Webb, Herberta Georgea Wellsa in Andréja Gida.
Daleč največ kritik je bila deležna prva oddaja, v kateri je nastopil šef Hezbolaha šejk Hasan Nasralah, češ da so ruske oblasti zaradi podobnega intervjuja s pozneje likvidiranim voditeljem čečenskih upornikov Šamilom Basajevom odrekle gostoljubje avstralskemu televizijskemu programu ABC. »Je BBC kdaj intervjuval šefa Ire? Je španska radiotelevizija kdaj intervjuvala voditelja Ete? Je NBC kdaj intervjuval Osamo bin Ladna?« so Assangea v bran vzeli pri reviji Forbes. Recenzent Mark Adomanis je poudaril, da vsa kritika izvira iz dejstva, da Assange v svojih oddajah ni kritičen na račun korupcije v Rusiji, domnevnega Putinovega bogastva in brutalnosti ruskih varnostnih služb na Severnem Kavkazu, ki jih sicer omenja tudi njegov Wikileaks, ter da gre pač za politiko RT, ki se v ničemer ne razlikuje od politike vseh večjih medijskih hiš, da se je treba izogibati kritikam svojih financerjev.
Assangea velja vzeti v bran tudi, kar se tiče zmerljivke »uporabni idiot«, saj nikoli ni branil Putinovega režima. Tega ni mogoče trditi za zakonca Webb, soustanovitelja ugledne London School of Economics, ki sta Stalina aktivno propagirala. »Treba se je zavedati, da brez likvidacije posameznih kmečkih kapitalistov ni mogoče povečati proizvodnje,« sta mu pripisala zasluge za oblikovanje socialne države. Še bolj aktivno je Stalina branil dopisnik New York Timesa Walter Duranty, ki je za prikrivanje golodomora v Ukrajini prejel celo Pulitzerjevo nagrado.
»Stalina imam na mizi, da me opominja na grožnjo radikalnih političnih eksperimentov,« je pojasnil Slavoj Žižek. Ne glede na to ga je Horowitz označil za zaščitnika vseh totalitarnih režimov sveta. V očeh drugega lahko kaj hitro postanemo uporabni idioti. Tudi »slovenski intelektualni superzvezdnik« Slavoj Žižek.