Moskva, ki je znana predvsem kot prestolnica ledeno mrzlih zim, se že ves julij spopada s temperaturami nad +30 stopinj Celzija, najbolj vroč dan pa po napovedih meteorologov šele prihaja. Na zadnji julijski dan, ki je tradicionalno najtoplejši dan v letu, naj bi se živo srebro povzpelo do 40 stopinj Celzija, kar bi bil za rusko glavno mesto nesporen rekord v vsej 130-letni zgodovini merjenja temperatur v Rusiji. Na mraz, ki sega do kosti, so precej bolj navajeni kot na peklensko vročino, zato so se nanjo odzvali z vrsto nenavadnih ukrepov....
Moskva, ki je znana predvsem kot prestolnica ledeno mrzlih zim, se že ves julij spopada s temperaturami nad +30 stopinj Celzija, najbolj vroč dan pa po napovedih meteorologov šele prihaja. Na zadnji julijski dan, ki je tradicionalno najtoplejši dan v letu, naj bi se živo srebro povzpelo do 40 stopinj Celzija, kar bi bil za rusko glavno mesto nesporen rekord v vsej 130-letni zgodovini merjenja temperatur v Rusiji. Na mraz, ki sega do kosti, so precej bolj navajeni kot na peklensko vročino, zato so se nanjo odzvali z vrsto nenavadnih ukrepov. Med statističnimi podatki je kar nekaj bizarnih rekordov.
V Moskvi doživeti sončarico je tako, kot če bi vas v Sahari ugriznil pingvin,« je o neobičajni vročini šaljivo zapisal novinar španskega El Munda. Ponudil je tudi praktičen nasvet: »Če še nikoli niste bili v Rusiji in jo želite spoznati, potem to naredite pozimi. Če boste šli v času, ko temperature celo v senci dosegajo več kot +30 stopinj Celzija, bo to enako, kot da bi se v Sevillo odpravili v času vesoljnega potopa.« Avtor vsem zainteresiranim polaga na srce, »da je obiskati Rusijo in ne občutiti njenega ledenega mraza enako, kot odpraviti se v naravni park Serengeti in ne videti leva.«
Prav v Španiji je glavni ruski sanitarni inšpektor Gennadij Onišenko našel rešitev iz ruskih zagat. Delodajalcem je svetoval, naj podrejenim privoščijo siesto, kakršno si v poletnih mesecih privoščijo Španci. Prisluhnilo mu je komaj dva odstotka delodajalcev, med drugim v mestni dumi, kjer so delovni dan od 15. julija do 28. avgusta skrajšali za uro in pol. »Odločitev smo sprejeli v skladu z delovno zakonodajo in ciljem zagotoviti varnost zaposlenih in zmanjšati porabo električne energije, ki je povezana z ventilacijo in delovanjem hladilnih naprav,« je ukrep upravičil vodja administracije Oleg Adabašjan. Pri največji ruski tiskovni agenciji Ria Novosti so na dvorišču svojih poslovnih prostorov za svoje zaposlene postavili bazen, med delovnim časom pa jim brezplačno delijo tudi sladoled.
Pri časopisu Komsomolska Pravda so se lotili svojevrstnega eksperimenta, med katerim so na različnih koncih mesta merili temperature raznih površin. Ugotovili so, da se med sprehodom ni varno odpočiti, ne da bi tvegal opekline. Klopi v parkih se čez dan segrejejo na 45–59 stopinj Celzija, stene poslopij do 47 stopinj Celzija, otroška igrala pa celo do 67 stopinj Celzija, kar pomeni, da pred 22. uro otrok ni varno peljati na igrišče. Eksperiment so končali tako, da so na enem od igral poskušali speči jajce. Namesto da bi se speklo, se je na veliki vročini preprosto posušilo.
Nič manj vroča ni izkušnja z moskovskim metrojem, kjer je kot v peklu, kar je Moskovsko agencijo za zaščito potrošnikov spodbudilo, da je proti pristojnim vložila tožbo. »Problem s hlajenjem se vleče že leto dni, vendar še vedno niso storili nič. Mislimo, da jih bomo s tožbo spodbudili k ukrepanju. Potrošniki, ki kupijo karto, imajo pravico do kvalitetne storitve in udobnega potovanja. Namesto tega se stiskajo v zatohlih vagonih in tvegajo svoje zdravje,« je pojasnila tiskovna predstavnica. Samo v zadnjem mesecu je bila vožnja z metrojem usodna za deset ljudi, 15 jih vsak dan izgubi zavest.
Zrak na površju ni kaj prida boljši, saj zaradi več tisoč gozdnih požarov in požarov šote v okolici Moskve nad rusko metropolo lebdi oblak dima. Močno se je povečala koncentracije škodljivih plinov, predvsem ogljikovega monoksida, dušikovega oksida, dušikovega dioksida in trdnih delcev. Zdravstvene službe meščane že pozivajo k uporabi zaščitnih mask, starejšim in kroničnim bolnikom pa svetujejo, naj se zadržujejo doma.
V moskovskih bolnišnicah so zaradi možnosti pooperatvinih zapletov odpovedali vse nenujne operacije, polno zaposlene pa so v teh dneh reševalne ekipe, ki vsak dan dežurajo v Kremlju, najbolj oblegani ruski turistični destinaciji. Za to so se odločili, ker je bil obisk že usoden za japonskega turista. Število smrti v ruski prestolnici se je v zadnjih dneh podvojilo. Predvsem zaradi utopitev, ki so julija terjale več kot 700 življenj. Absolutni dnevni rekord je 71 smrtnih primerov. Tudi zato, ker Moskovčani kljub vročini še naprej radi posegajo po vodki. Prav pijanost kopalcev je poleg kopanja na neurejenih kopališčih glavni vzrok visokih številk.
Močno je narasla poraba vode, ki v Moskvi znaša 3,6 milijona kubičnih metrov na dan, za tisoč megavatov pa se je povečala poraba električne energije, kar je osem odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Roke si manejo prodajalci klimatskih naprav, osvežilnih pijač in sladoledov, ki jim je prodaja narasla za kar 80 odstotkov. Dekleta v bikinkah je mogoče opaziti celo ob ribnikih in vodnjakih v središču mesta, nekoliko manj zapeti pa so postali tudi vojaki. »Zaradi toplega vremena smo omehčali pravila oblačenja in vojaki lahko uniformo zavihajo do komolca in si odprejo zgornje gumbe,« je rahljanje pravil predstavil polkovnik Oleg Juškov.
Zaradi vročine so 17. julija odpovedali menjavo častne straže predsedniškega regimenta, ki tradicionalno poteka na Katedralni ploščadi v središču Moskve. »Če bi nadaljevali to prakso, bi ogrožali zdravje sodelujočih,« so sporočili iz zvezne službe za varovanje. Dodali so, da častna straža nosi volnene uniforme iz 20. stoletja ter da bi poleg človeških življenj ogrožali tudi zdravje konjev, ki so po opozorilih veterinarjev vročinski kapi podvrženi že pri temperaturah nad +20 stopinj Celzija.
Prometnim policistom svetujejo, naj se čim manj zadržujejo na soncu, obvezno pa morajo na zdravniški pregled. »Z glavnim inšpektorjem smo podpisali pismo o nujnem zdravniškem pregledu za ljudi, ki so postali talci izrednih razmer. Stati na soncu v uniformi, ki ni prilagojena tako visokim temperaturam, in vdihovati izpušne pline in asfalt je velika grožnja za zdravje,« se je zanje zavzel glavni sanitarni inšpektor Gennadij Onišenko. Asfalt se segreje do kar 55 stopinj Celzija, kar pomeni, da se ponekod celo topi in da je vročino mogoče začutiti celo skozi obutev. Zato ceste ponekod polivajo z vodo.
Še hujše posledice imajo visoke temperature na podeželju, kjer se spopadajo z najhujšo sušo v zadnjih 130 letih. Uničila je kar 9,6 milijona od skupaj 43,6 milijona hektarov žitnih polj, kar je približno toliko, kot je denimo velika Portugalska. V kar 23 od skupaj 83 ruskih regijah so razglasili izredne razmere, cena za tono žita pa je s 178 dolarjev narasla na kar 198 dolarjev. Da bi ustavili dvigovanje cen, je intervenirala vlada, ki je pridelovalcem mesa in mleka začela prodajati žito iz rezervnega fonda. »Zaradi suše lahko inflacija naraste za 1,5 do 2 odstotka,« je bil pesimističen predsednik sindikata pridelovalcev žita Arkadij Zločevski.
Dvigovanje cen lahko povzroči celo socialno napetost. Še bolj zato, ker kar 40 odstotkov hrane, ki jo porabijo v Rusiji, zrase na vrtovih ob dačah, za katere je suša prav tako usodna. Rusi so prisiljeni več hrane kupovati, zato trpijo družinski proračuni.