Rusija je v zadnjih dneh večkrat pokazala, da rešitve kosovskega vprašanja, kakor ga predvideva načrt posebnega odposlanca Združenih narodov za Kosovo Marttija Ahtisaarija, ne bo podprla, saj je v nasprotju z interesi Srbije. Mednarodna skupnost to razume kot nedvoumno napoved ruskega veta v varnostnem svetu Združenih narodov, ki utegne pahniti v nestabilnost ne le Kosovo, ampak tudi širšo regijo. Evropska unija in Združene države Amerike rotijo Moskvo, naj vendarle podpre najnovejši predlog o neodvisnosti Kosova pod nadzorom enot Evropske unije, ki ga bo Ahtisaari danes predstavil v varnostnem svetu.
Vprašanje prihodnjega statusa Kosova se po štirinajstih mesecih neuspešnih pogajanj zdaj seli v palačo Združenih narodov, kjer ima Rusija kot ena od petih stalnih članic varnostnega sveta posebno moč. Moč, ki jo bo brez dvoma uporabila predvsem v svoj prid; tudi ali predvsem na račun Kosova poskuša namreč Rusija utrditi svoj položaj globalnega igralca. Bolj ruskim strateškim interesom kot pa interesom njene zgodovinske prijateljice Srbije kaže pripisati tudi zadnje kritične in pikre izjave ruskih visokih politikov prizadevanju posebnega odposlanca Združenih narodov za Kosovo Marttija Ahtisaarija. Temu v brk je ruski zunanji minister Sergej Lavrov sporočil, da bo Rusija preprečila vsakršen poskus vsiljevanja rešitve, ki bo za Srbijo nesprejemljiva.
Mednarodna skupnost, ki je ob ruskih zahtevah po nadaljevanju pogajanj med Beogradom in Prištino in odpoklicu Ahtisaarija modro molčala, si ne more več privoščiti molka. Predvsem v Bruslju se namreč bojijo, da bi zavlačevanje razglasitve neodvisnosti pahnilo pokrajino v nasilje, ki ga bo drago plačala prav Evropska unija. Pred nasiljem svari tudi »stari balkanski znanec« Richard Holbrooke, ki je prepričan, da je samostojnost Kosova neizogibna, saj jo bodo v primeru ruskega veta enostransko razglasili kosovski Albanci in zanjo brez težav dobili priznanje ZDA ter bližnjevzhodnih in evropskih držav. Neizogibnost kosovske neodvisnosti so v preteklosti posredno že priznavali celo visoki srbski politiki; z izjavami, da je Kosovo za Srbijo dokončno izgubljeno. Tako v Bruslju kot v Washingtonu zato Moskvi zdaj polagajo na srce, da bo za kaos, ki bi sledil morebitnemu ruskemu vetu, odgovorna edino in samo Rusija in da bi s tem nedvomno postavila na kocko svoje odnose z Zahodom.
Za zdaj se v Moskvi nočejo omehčati in vztrajajo, da Združeni narodi brez dogovora vpletenih strani ne morejo spreminjati mednarodnih meja, pri čemer imajo v Rusiji spet v mislih predvsem svoje koristi. Nobena skrivnost ni, da Rusi vidijo v podelitvi neodvisnosti Kosovu nevaren precedens, na podlagi katerega bi utegnili zahtevati samostojnost tudi ruski republiki Abhazija in Južna Osetija, ki si že dlje časa prizadevata za odcepitev od Rusije. Pojasnilo, da je Kosovo poseben primer, ker da so Združeni narodi leta 1999 dobili mandat, da zapečatijo njegovo prihodnost, je v Moskvi naletelo na gluha ušesa. »Kljub trditvam Zahoda, da je kosovska zgodba unikatna, bi to ustvarilo precedens,« je pri ruskem stališču trmoglavo vztrajal ruski zunanji minister Sergej Lavrov.
Rusko rigidnost si nekateri ne ženejo preveč k srcu, saj jo razumejo zgolj kot nabiranje političnih točk. Prepričani so, da je Rusija za primerno nagrado pripravljena odstopiti od veta. »Sem optimist in menim, da bo na koncu tudi Rusija podprla sporazum ali pa se bo v varnostnem svetu vsaj vzdržala glasovanja,« si sladkega pričakovanja samostojne kosovske vojske, zastave, himne in ustave ni dal skaliti kosovski premier Agim Çeku. Če kdo, ve on, da bo Kosovo neodvisno tudi brez ruskega blagoslova. Vprašanje je torej le še, kdaj in kako.