V Rusiji praznujejo dan Rusije, praznik, ki pod tem imenom obstaja od leta 2002 in se je prej imenoval dan neodvisnosti, ki so jo v ruski dumi razglasili 2. junija 1990. Ker na milijone Rusov pokojnemu ruskemu predsedniku Borisu Jelcinu še zdaj ne more odpustiti razpada sovjetskega imperija, je njegov naslednik Vladimir Putin prazniku ruskega vojaškega, kulturnega in znanstvenega preporoda nadel politično manj občutljivo ime. Z razmeroma novim praznikom, ki se v zavesti Rusov še ni povsem zasidral, želi rusko vodstvo zmanjšati postsovjetsko nostalgijo in okrepiti rusko domoljubje. Neprijetna praznična resnica je, da kljub desetletju gospodarske rasti kar petina državljanov sanja predvsem o tem, da bi zapustila državo.
Anton pri svojih rosnih 25 letih zaseda položaj direktorja za gospodarska vprašanja pri ruskem naftnem velikanu Lukoil, kar je za njegove vrstnike na Zahodu skorajda nepredstavljivo. Kljub dobro plačani službi razmišlja o selitvi v London, kjer je pripravljen sprejeti celo slabše plačano delovno mesto. »Rusija je včasih zelo depresivna. Še posebno pozimi,« navaja vzrok, ki bi ga ljudje brez izkušenj z dolgimi in temačnimi ruskimi zimami bržkone označili za precej banalnega. Mladi Rusi izkušnje s širnega sveta med seboj delijo na izjemno priljubljenem blogu LiveJournal, kjer obstaja posebna rubrika Čas za odhod?.
Ali je trava pri sosedu res bolj zelena, se želi na lastne oči prepričati kar polovica podiplomskih študentov ekonomije na Moskovski državni univerzi (MGU), profesor ekonomije Aleksander Auzan ocenjuje na podlagi svojih izkušenj. Kot najbolj privlačne države za mlade Ruse omeni Nemčijo, Veliko Britanijo, Irsko in Argentino. V skladu s predpraznično raziskavo Vsedržavnega centra za javno mnenje VTsIOM želi Rusijo zapustiti kar petina državljanov, med katerimi prevladujejo mladi in visoko izobraženi kadri.
Beg možganov
Raziskava neodvisnega centra za javno mnenje Levada, ki so jo izvedli pred tremi leti, je pokazala, da tujina mika kar 57 odstotkov belih ovratnikov, kar bi utegnilo ogroziti celo ambiciozne načrte za modernizacijo, ki jih je ob prihodu na oblast začrtal ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. »Nič ni narobe, če želijo ljudje oditi. Takšen je trend po vsem svetu. Pravo vprašanje je, zakaj želijo oditi in ali se nameravajo vrniti. Država se mora potruditi, da bo našim mladim strokovnjakom zagotovila ugodno klimo,« je v intervjuju za liberalno televizijsko postajo Dež zavrnil bojazen, da se bodo oblasti zatekle k stari sovjetski praksi in uvedle prepoved potovanja za mlade strokovnjake.
Lani opravljena raziskava elitne moskovske visoke šole za ekonomiko je pokazala, da so v Rusiji pripravljeni ostati predvsem lastniki manjših in srednjih podjetij, ki se ukvarjajo s prodajo, oditi pa želijo lastniki podjetij, ki se ukvarjajo s takšno ali drugačno proizvodnjo. »Raznovrstni prodajalci so se zlili v mrežo korupcije in jih to ne vznemirja, vsi drugi pa razmišljajo o selitvi. Vzrok sta slaba naložbena klima in poluradno izsiljevanje, ki se velikokrat konča z zaplembo uspešnih podjetij,« je izsledke raziskave pospremil dekan fakultete za politologijo Mark Urnov. Dodal je, da v Rusiji poleg trgovcev ostajajo le še uradniki in uslužbenci državnih podjetij.
»Vzrok za zadnji emigracijski val je enak, kot ga je pesnik Aleksander Blok navedel za smrt Puškina: v Rusiji ni dovolj zraka,« v opozicijski Novi Gazeti piše ruski liberalni komentator Dmitrij Oreškin in nadaljuje, da za svobodnega in samostojnega človeka v Putinovi Rusiji ni dovolj zraka. Po podatkih ruskega računskega sodišča je Rusijo v zadnjih letih zapustilo kar 1,25 milijona državljanov, demografska slika pa je neugodna tudi zaradi nizke rodnosti in visoke smrtnosti (življenjska doba za moške znaša komaj 63 let). Od leta 2002 se je število prebivalcev največje države na svetu zmanjšalo za 3,5 milijona in zdaj znaša 143 milijonov.
Čas za vrnitev v Rusijo?
Vjačeslav Nikonov, predsednik fundacije Ruski mir, ki skrbi za razvoj in promocijo ruskega jezika in kulture po vsem svetu, v članku z naslovom Čas za vrnitev v Rusijo vse dosedanje eksoduse Rusov utemeljuje z notranjepolitičnimi, in ne mednarodnimi krizami. Po petih emigracijskih valih 20. stoletja, med katerimi so Rusi bežali bodisi pred političnim preganjanjem bodisi pred nevzdržno ekonomsko situacijo, v tujini živi skoraj toliko Rusov kot v domovini. Prvi emigracijski val je nastopil pred oktobrsko revolucijo in do leta 1914 je samo v New Yorku živelo 1,25 milijona emigrantov iz Rusije, predvsem ruskih Judov. Drugi val je vključeval rusko aristokracijo in oficirje bele armade, ki so preživeli oktobrsko revolucijo, tretji je prišel z drugo svetovno vojno, četrti je sledil v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja in je vključeval predvsem selitev Judov v Izrael, ekonomski migranti pa so Rusijo množično zapuščali tudi po razpadu Sovjetske zveze. »Napočil je čas za združitev naših ljudi, ki živijo po vsem svetu in tam prispevajo k znanstvenemu, kulturnemu in gospodarskemu napredku. Ran neusmiljenega 20. stoletja ne bomo mogli zaceliti, če se bomo opirali na rdeče ali belo domoljubje. Čas je za prave ruske domoljube, ki niso pozabili temnih poglavij naše zgodovine, a so kljub temu pripravljeni v dobri veri graditi našo prihodnost,« je pozval k narodni enotnosti.
Eno najbolj privlačnih mest za Ruse je trenutno London in britanski gospodarski komentatorji v zadnjem času ugotavljajo, da bi se brez ruskega denarja britanski trg nepremičnin že zdavnaj sesul v prah, pa četudi so ruski kupci po številu kupljenih nepremičnin šele na petem mestu. Pred njimi so Kitajci, Indijci, Malezijci in državljani Saudske Arabije. Marka Hollingswortha, avtorja knjige z naslovom Londongrad – iz Rusije z denarjem, v zvezi z Rusi, živečimi v Londonu, najbolj preseneča njihova skrivnostnost na vseh področjih, zaradi česar po njegovem v tujini ne uživajo najboljšega ugleda. V očeh večine Britancev pri njih živijo bodisi pobegli oligarhi s sumljivim denarjem, dekleta na poziv ali vohuni, kar je preživet stereotip, so sklenili na nedavni okrogli mizi v londonskem Ruskem kulturnem centru z imenom Dom Puškina. V zadnjih letih so britanske univerze preplavili nadarjeni ruski študenti, ki v Veliki Britaniji po koncu študija nadaljujejo kariere kot uspešni odvetniki, finančniki …, narašča pa tudi število Rusov druge generacije. Med razpravo je padlo tudi vprašanje, ali bodo na Otoku ostali ali se bodo vrnili v Rusijo. »Mlada generacija ljudi z vsega sveta ni tako ukoreninjena kot prejšnje in lahko sočasno dela tukaj in tam, lahko pa se preselijo tudi v tretjo državo. Takšen je nov način življenja mladine z vsega sveta,« so sklenili pogovor. Tudi ruski otroci postajajo otroci sveta, kar bo dolgoročno zagotovo koristilo predvsem Rusiji.