Kitajski predsednik Hu Jintao se je v Rusiji mudil tri dni, večji del obiska pa mu je delal družbo ruski predsednik Vladimir Putin. Budnemu očesu obeh predsednikov ni ušel niti en podpis pogodb, sklenjenih med kitajskimi in ruskimi podjetji, bankami in celo rusko in kitajsko vesoljsko agencijo, čeprav je bilo sklenjenih kar 21 takšnih poslov. Energije lačni Kitajski pa več od vseh teh dogovorov zagotovo pomenijo ruska zagotovila o povečani dobavi nafte in zemeljskega plina. Kitajski pohod za ruskimi energenti je kitajskega predsednika Huja vodil v rusko »naftno meko« Tatarstan, kjer je preživel zadnji dan obiska.
»Energetika je najpomembnejše in najbolj obetavno področje za sodelovanje s Kitajsko. Sloni na velikih projektih, ki obema stranema prinašajo koristi,« so še pred Hujevim prihodom sporočili v Kremlju. Velik interes za tovrstno sodelovanje z azijsko velikanko so pokazali s posebno pozornostjo, ki so jo med obiskom namenili kitajskemu predsedniku. Njemu na čast so zaprli vse dostope do Kremlja in celo Rdeči trg, česar ruske oblasti niso naredile še nikoli doslej.
Da je Kitajska v »akcijo« za nafto in zemeljski plin poslala kar svojega predsednika, ni naključje, ampak del skrbno premišljene strategije, ki se je v Pekingu rodila iz zavesti, da so za bliskovito rastoče kitajsko gospodarstvo energenti življenjskega pomena. Kitajski predsednik je svoje veščine najprej preizkusil v Afriki, kjer je pred kratkim na sledi za nafto preživel kar 12 dni, zdaj pa se je preizkusil še v Rusiji, največji proizvajalki nafte na svetu. Njegova »energetska ekspedicija« se je tudi tokrat obrestovala. Ruske in kitajske železnice so namreč podpisale sporazum o povečanem železniškem prevozu surove nafte na Kitajsko, kamor so Rusi lani izvozili 15 milijonov ton nafte. Zdaj bodo tolikšno količino prepeljali samo s tovornimi vlaki. Nenasitno Kitajsko je pomirilo še zagotovilo o dodatnih 30 milijonih ton surove nafte, ki bo do kitajskega naftnega središča Daqing po naftovodu iz Sibirije menda pritekla do predvidenega roka.
»Za Rusijo je bila Kitajska vedno ena najpomembnejših gospodarskih partneric, v zadnjih letih pa so se gospodarske vezi še okrepile.« S temi besedami je ruski predsednik Vladimir Putin v Moskvi slovesno odprl Kitajski narodni salon, na katerem se predstavlja kar 200 kitajskih podjetij. Ko je Putin izrekel te spodbudne besede, je imel v žepu že 21 pogodb za posle, vredne štiri milijarde ameriških dolarjev, med njimi tudi pogodbo državne naftne družbe Rosneft o dobavi goriva za reaktivna letala in pogodbo ruske jeklarske družbe Novolipetsk o dolgoročni dobavi jekla.
Na razstavišču, kjer Kitajska predstavlja široko paleto svojih izdelkov – od vesoljske tehnologije do čajev – se je včeraj kar trlo ruskih gospodarstvenikov in politikov. Z vzkliki »Končno smo se obrnili k Aziji! Smo evrazijska država! Smo most med Vzhodom in Zahodom!« je svoje navdušenje nad kitajsko-ruskim zbliževanjem na veliki zvon obešal vodja komunistov Genadij Zjuganov.
A navdušenje ni »vserusko«, saj med obiskom ni manjkalo opozoril o prenaseljenosti ruskih kitajskih četrti in poplavi poceni kitajskih izdelkov. Če je strah pred »kitajskim« v Rusiji zgolj posledica nepoznavanja, bo zagotovo kmalu premagan. Začelo se je namreč Kitajsko leto, v katerem bodo pokušali s številnimi prireditvami Kitajsko približati Rusom.