Moskva – Domnevno največji svetovni trgovec z orožjem, Rus Viktor But, čigar podvigi naj bi navdihnili hollywoodsko filmsko uspešnico Gospodar vojne, je bil na začetku novembra na ameriškem sodišču spoznan za krivega sodelovanja v teroristični zaroti, zaradi česar mu grozi celo dosmrtna ječa oziroma najmanj 25 let zapora.
Butova obramba sodbi nasprotuje. Spodbijajo jo z argumentom o obsodbi pod vtisom filmske zgodbe. »V ZDA se odločitev porotnikov zelo redko lahko spodbija. To je mogoče, če je na njihovo odločitev vplivalo nekaj, kar na sodišču ni bilo predstavljeno,« je obsojenčev odvetnik Albert Dayan poudaril na tiskovni konferenci Ria Novosti, na katero se je iz New Yorka vključil po video povezavi.
Razvpiti Rus je na Tajskem padel v past ameriških tajnih agentov, ki so se predstavljali za člane kolumbijskih Revolucionarnih oboroženih sil (FARC), zainteresirane za nakup večjih količin raket zemljazrak. Z argumentom, da FARC pri njih ni označen za teroristično organizacijo, so tajske oblasti več let zavračale ameriške zahteve po izročitvi, pred natanko letom pa popustile pritiskom. »Na sodišču so ves čas ponavljali njegovo izjavo, da ne mara Američanov. Poudarjali so še, da takšni, kot je on, omogočajo napade, kakršen je bil tisti na ameriške vojake v Somaliji, prikazan v filmu Sestreljeni črni jastreb,« je zatrdil Dayan ter dodal, da tožilstvo ni predstavilo niti enega dokaza, ampak je igralo izključno na čustva porotnikov.
»Iz porote so izločili vse inteligentne ljudi. Ostali so takšni, ki jedo hamburgerje in gledajo televizijo, kjer Ruse predstavljajo kot mafijce, prestopnike. Omenjeni stereotip je odigral ključno vlogo pri obsodbi,« je Butova žena Alla Združene države Amerike obtožila državnega terorizma, Viktorja pa za njihovega talca. »Ukaz za sodni proces je dal uradni Washington, kar je precedens, saj ameriška ustava govori o ločenosti pravosodne in zakonodajne veje oblasti. Sodnik nam na sodišču ni dovolil zastaviti niti vprašanja, zakaj so se ameriške oblasti sploh lotile lova na Viktorja,« je povedal Dayan in zatrdil, da je po terorističnih napadih 11. septembra v ZDA za obsodbo dovolj že »molčeče soglasje«.
Obtoženi teroristične dejavnosti je zaporno kazen preživljal v samici brez oken. »V Združene države Amerike so ga pripeljali 16. novembra lani in od takrat je zaprt v kletki, v kateri ne more narediti več kot šest korakov v eno stran. Gnije pri živem telesu,« je Alla But pozvala ruske oblasti, naj za njegovo osvoboditev ponudijo več od spodbudnih besed.
Pozornost ameriških in britanskih tajnih služb je But vzbudil že leta 1999, vendar je lahko orožarske in druge posle nadaljeval še skoraj celo desetletje. Menda tudi zato, ker je zaradi široko razpredenih lovk dolgo užival njihovo zaščito. Stvari so se začele zapletati po ameriški invaziji na Afganistan leta 2001, ko je postalo jasno, da z orožjem ne zalaga le Severnega zavezništva, ampak tudi njihove nasprotnike talibe ter zloglasno Al Kaido.
»Ni pomembno, ali dostavljam orožje, pravo vprašanje je, kaj je s tem narobe. Ilegalno orožje? Kaj to sploh pomeni? Če uporniki nadzirajo letališče ali mesto in vam dovolijo pristanek, kaj je tukaj ilegalnega? Navsezadnje uporniki na koncu postanejo zakonita vlada, ki se ima pravico braniti. Težava je v sistemu. Pri ubijanju težava ni v orožju, ampak v ljudeh, ki ga uporabljajo,« je nekoč posredno priznal, da je predvsem trgovec z orožjem.
Trgovina z orožjem je ena najbolj dobičkonosnih dejavnosti na planetu, orožarski posli pa praviloma sodijo v domeno vlad posameznih držav, zato imajo izjemno politično težo. Daleč največ dobička prinaša ilegalna trgovina z orožjem, ki se največkrat sklepa ob tihem soglasju oblasti.