Moskva – Na štiridnevnem obisku v Rusiji je pakistanski predsednik Asif Ali Zardari. To je njegov prvi obisk v tujini po smrti Osame bin Ladna, ki so ga posebne ameriške enote v začetku meseca ubile v pakistanskem mestu Abotabad, zato je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev posvetil veliko pozornost predvsem grožnji mednarodnega terorizma. Sogovornika sta se zavezala, da se bosta »največjega zla 21. stoletja«, kakor se je izrazil Medvedjev, lotila s skupnimi močmi. Zardari, ki ga je usmrtitev bin Ladna spravila v precejšnjo zadrego, je kazal precej več zanimanja za pogovore o dvostranskih odnosih.
Od naše dopisnice
Rusko vodstvo je bilo eno prvih, ki je z navdušenjem pozdravilo likvidacijo Osame bin Ladna. Analitiki so to povezali z ruskim bojem proti terorizmu na Severnem Kavkazu, kjer se vrstijo zunajsodni poboji domnevnih teroristov. »Nobena skrivnost ni, da mednarodna teroristična mreža Al Kaida nenehno pošilja svoje odposlance tudi v našo državo. Likvidacija teroristov, tudi če gre za bin Ladna, bo pripomogla tudi k večji varnosti naše države,« je Medvedjev poudaril na zasedanju ruskega varnostnega sveta. Združene države Amerike so v ruskih medijih deležne vse ostrejših kritik zaradi operacije Geronimo, glavni vprašanji pa sta, zakaj so bin Ladna ubili, čeprav ni bil oborožen, in zakaj niso objavili njegove fotografije. O tem, ali je imel Washington pravico ukrepati na tujem ozemlju, se ne sprašuje nihče, saj so v ruskem parlamentu že leta 2006 sprejeli zakonodajo, ki dovoljuje vojaške akcije proti domnevnim teroristom, tudi če se ti skrivajo v tujini.
V sredo je ruska diplomacija prvič jasno in glasno izrekla stališče, da so imele ZDA vso pravico ubiti bin Ladna. »Naše stališče je zelo preprosto. Po napadu 11. septembra 2001 je varnostni svet Združenih narodov sprejel resolucijo, v kateri so priznali pravico Združenih držav Amerike do samoobrambe. Ta pravica nima omejitev. Nihče na svetu ne dvomi, da je bin Laden kriv za napad 11. septembra in vrsto drugih terorističnih napadov,« je zunanji minister Sergej Lavrov povedal v intervjuju za Moskovske Novosti. Pojasnil je, da je v ameriških poročilih glede operacije resda mogoče opaziti nekaj nedoslednosti, vendar ne dvomi, da jih bodo ZDA prej ali slej razjasnile.
Zardari je pripotoval v Moskvo takoj po izrednem zasedanju, ki ga je sklical zaradi pritiskov Washingtona, naj pojasni, kako je mogoče, da se je Osama bin Laden tako dolgo skrival v državi, katere vodstvo je sprejelo zavezo o odločnem spopadu z mednarodnim terorizmom. V ruski prestolnici ga je dosegla še ena slaba novica. Najvišja pakistanska sodna instanca je sprejela sklep, da se mora odpovedati položaju predsednika vladajoče Pakistanske ljudske stranke, saj je to v nasprotju z ustavo.
V Rusiji se je posvetil »novemu začetku« v dvostranskih odnosih med državama, »ki sicer resda nista sosedi, ležita pa v isti regiji, zato naša srca utripajo z isto hitrostjo. Skrajni čas je, da se začnemo zavedati, kako pomembno je regionalni sodelovanje.« Ruska stran je močno zainteresirana za večjo gospodarsko navzočnost v osrednji in južni Aziji, saj se boji, da jo bosta prehiteli Indija in Kitajska. »Projekti regionalnega razvoja lahko zagotovijo blaginjo celotne regije,« so zapisali v sklepni deklaraciji, v kateri izražajo tudi podporo ruskim podjetjem, ki jih zanimajo gospodarski, infrastrukturni in bančni projekti v Pakistanu.
Gazprom se poteguje za gradnjo plinskih polj, utegne pa se pridružiti tudi konzorciju, ki bo gradil plinovod iz Turkmenistana in Afganistana skozi Pakistan do Indije. Ruske železnice se potegujejo za projekt gradnje pakistanske železniške infrastrukture, Rusija pa je se zanima tudi za projekt CASA-100, ki bo z elektriko iz Tadžikistana preskrboval Pakistan in Afganistan. Daleč najpomembnejši je projekt državnega metalurškega podjetja Tjažpromeksport za posodobitev železarskega podjetja Pakistan Steel, ki so ga v Karačiju gradili sovjetski inženirji, vreden 380 milijonov evrov. To je precej več, kot je lani znašala celotna blagovne menjave med državama, ki je dosegla skromnih 256 milijonov evrov. Leta 2008 je bila menjava vredna 434 milijonov evrov.
Polona Frelih