Ukrajinski predsednik Viktor Juščenko in premier Viktor Janukovič sta se v četrtek še enkrat srečala na štiri oči, a se je spor med njima potem le še zaostril. Do srečanja je prišlo na zasedanju ukrajinskega sveta za nacionalno varnost, na katerem je Juščenko zagrozil vsem, ki ne bi upoštevali predsedniškega odloka o razpustitvi parlamenta, tudi premieru, s kazenskim pregonom. Svet za nacionalno varnost je vlado pozval, naj zagotovi sredstva za pripravo volitev. Janukovič je to zavrnil, večtisočglava množica njegovih privržencev pa je priprave na volitve »zmotila« z vdorom v prostore osrednje volilne komisije. Janukovič vztraja, da je treba počakati na odločitev ustavnega sodišča, od koder so sporočili, da bodo za to potrebovali 14 dni.
»Še enkrat poudarjam, da je spoštovanje odloka ukrajinskega predsednika obvezno. Tisti, ki tega ne bodo upoštevali, bodo sodno preganjani,« je predsednik Juščenko žugal pred šefi ukrajinskih varnostnih služb in premierom Janukovičem, ki je nekaj časa sedel tik ob njem, potem pa je srečanje protestno zapustil. Prepričan je, da predsednik na zasedanju ni razkril vseh svojih kart, saj ga sumi, da namerava razglasiti izredne razmere in neposredno predsedniško upravo, s katero bi v svoje roke dobil vse pristojnosti.
»Vztrajali bomo do konca,« je na Trgu neodvisnosti obljubljala večno zvestobo Janukoviču množica njegovih privržencev. Samo včeraj jih je v Kijev prišlo 6000, tako da je v modrem taboru zdaj že skoraj 20.000 ljudi. Premier Janukovič je našel čas zanje, vzel pa si ga je tudi za srečanje s predstavniki tujih medijev, ki jih je seznanil, da je za posredovanje v krizi zaprosil avstrijskega kanclerja Alfreda Gusenbauerja.
V Bruslju so resno zaskrbljeni, tako resno, da je visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana v telefonskih pogovorih vse glavne akterje ukrajinske politične sage – predsednika Viktorja Juščenka, premiera Viktorja Janukoviča in voditeljico opozicije Julijo Timošenko – pozval k mirnemu razpletu krize. Nič več in nič manj. Če se spomnimo vneme, s katero se je Evropska unija lotila oranžne revolucije, se zdi, kakor da se Evropa tokrat zadržuje. »Ni konja, na katerega bi Zahod stavil. Vsi bi raje podprli Juščenka, ki pa se, žal, ni izkazal,« je razlog za zadržanost razkril neimenovani predstavnik zveze Nato.