Moskva – »Obkrožajo vas prijatelji z vsega sveta, kar se mi zdi idealna priložnost, da razglasite kandidaturo za predsedniške volitve leta 2012,« so ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva izzvali pred sklepnim nagovorom na 15. mednarodnem gospodarskem forumu v Sankt Peterburgu. »Moram reči, da me niste presenetili z izvirnostjo svojega vprašanja. Vsaka država potrebuje svojo enigmo, sicer je življenje dolgočasno. Naj se torej nadaljuje,« je ostal skrivnosten. Jasnemu odgovoru se je izognil tudi v enournem intervjuju za britanski Financial Times, kjer je priznal, da si želi drugega predsedniškega mandata, vendar proti svojemu prijatelju in mentorju Vladimirju Putinu ne bo kandidiral, »saj predstavljata bolj ali manj enako politično silo, zato bi tekma med njima lahko ogrozila naloge, ki sta jih opravljala v preteklih letih.« Tudi Putin je med včerajšnjim obiskom v Parizu zatrdil, da imata enake poglede na prihodnji razvoj Rusije.
Od naše dopisnice
Medvedjev se je pri vseh zadnjih večjih nastopih; veliki majski tiskovni konferenci, uvodnem govoru na mednarodnem gospodarskem forumu v Sankt Peterburgu in zadnjem intervjuju za FT, predstavil kot politik za nove čase, ki ima drugačno vizijo od svojega predhodnika Putina. Kot alternativo Putinovemu statusu quo je ponudil ambiciozen program modernizacije, ki je drugačen v štirih ključnih točkah. Na gospodarskem področju se zavzema za zmanjševanje vloge države in obsežno privatizacijo, na političnem področju bi »suvereno demokracijo« zamenjal za bolj decentralizirano in kompetitivno obliko politične reprezentacije, na zunanjepolitičnem področju podpira še zavzetejše vključevanje v mednarodne tokove, med njima pa obstajajo tudi ideološke razlike. Putin je »sovjetski človek,« za katerega je bil razpad Sovjetske zveze ena od največjih geopolitičnih katastrof 20. stoletja, Medvedjev pa je predstavnik nove generacije, ki je izkusila tako sovjetske kot postsovjetske čase in se je na lastne oči prepričala, kaj pomeni napredek. Navkljub omenjenim razlikam tako Medvedjev kot Putin še naprej poudarjata, imata enako vizijo, kar je protislovje, ki ga ruski politični analitiki niso spregledali.
»Čudne in zelo pogosto nasprotujoče si izjave ruskega vladajočega tandema kažejo, da se Putin in Medvedjev med seboj še nista dogovorila o tem, kdo bo kandidiral. Še več, kaže, da je dialog o tem zelo težaven,« sodi Andrej Rjabov iz moskovske ustanove Carnegie. »Na podlagi zadnjih izjav je mogoče sklepati, da pri obeh obstaja želja po še enem predsedniškem mandatu, vendar Medvedjev noče zaostrovati razmer, zato ne želi povzročiti direktne konfrontacije.« Med njima po mnenju Rjabova dejansko obstaja zelo malo razlik, saj je Medvedjevov Inštitut za sodobni razvoj (Insor) med triletnim predsedovanjem dejansko sprejel nekaj resnih dokumentov o reformah, manjkajo pa ljudje, ki so jih pripravljeni izpeljati, in politična volja. Po njegovem bi bil to resen izziv tudi med njegovim morebitnim drugim mandatom, saj bi načrte o uvajanju pluralističnega družbenega, gospodarskega in političnega modela kaj lahko poskušale spodkopati različne interesne skupine. V ruski strokovni javnosti je zato že prevladalo mnenje, da Medvedjev bržkone zgolj greje predsedniški stolček do Putinove vrnitve.
Taktika odpisanih generalov
V čem je potemtakem sploh smisel njegovih zadnjih nastopov? »Če bi Medvedjev govoril to, kar govori Putin, ga ne bi nihče potreboval po izteku njegovega mandata. Osmega maja 2012 bi lahko le še pripravil kovčke in se poslovil od politične kariere. Ker tega noče, želi dokazati, da je lahko koristen tudi v prihodnje,« ugotavlja Rjabov. Neodvisni politični analitik Aleksej Muhin pravi, da Medvedjev posega po taktiki, po kateri si odpisani generali pridružujejo pravico, da na koncu kariere povedo vse, kar jim leži na duši.
»Nadaljevanje negotovosti je pravzaprav v nasprotju z načrti Medvedjeva o modernizaciji,« so na nedoslednost opozorili pri časopisu Vedomosti, kjer razkrivajo, da je imela Rusija zaradi nejasnega političnega položaja po oceni podpredsednika centralne banke Alekseja Uljukajeva samo v letošnjem letu odliv kapitala v vrednosti kar 24 milijard evrov. Banka Goldman Sachs je zato v Sankt Peterburgu vlagatelje v posebni izjavi opozarjala, da se v Rusijo splača vlagati kljub negotovim političnim razmeram. »V Veliki Britaniji naložbena klima ni odvisna od tega, kdo bo naslednji premier, v Združenih državah Amerike pa ne od tega, kdo bo naslednji predsednik. Pravila so vedno enaka. To je razlika med razvitimi državami in državami v vzponu, kamor sodi tudi Rusija,« je Medvedjev v intervjuju za FT priznal, da v Rusiji veljajo nejasna pravila igre. »Negotovost, povezana s predsedniškimi volitvami, je dokaz, da mora Rusija 20 let po razpadu Sovjetske zveze prehoditi še dolgo pot, preden bo postala razvita država,« so sklenili pri FT.
Polona Frelih