Minsk– V Kirgiziji, kjer je bilo med dvodnevno ljudsko vstajo po podatkih nove ministrice za zdravje Damire Injazolijeve ubitih 75 ljudi, ranjenih pa je več kot tisoč, se razmere počasi normalizirajo. Začasno oblast je prevzela nekdanja zunanja ministrica Roza Otumbajeva, ki je napovedala, da bodo zdaj prevzeli dolžnosti predsednika in parlamenta, v pol leta pa bodo sklicali nove predsedniške volitve. Rusija je prva podprla začasno oblast, in to kljub temu, da dosedanji predsednik Kurmanbek Bakijev svoj odstop zavrača. Vse to je še okrepilo govorice, da spremembe najbolj koristijo Rusiji, ki ima v Kirgiziji svoje vojaško oporišče, precej manj pa Združenim državam Amerike in njihovim zaveznikom v Evropi, saj je ameriška vojaška baza v Kirgiziji ključna za zavezniške operacije v Afganistanu.
Od naše dopisnice
Devetinpetdesetletna Roza Otunbajeva je študirala v Moskvi, v Združenih narodih pa je delala še kot sovjetska diplomatka. Za svojega prvega sogovornika je izbrala ruskega premierja Vladimirja Putina, ki je v telefonskem pogovoru kot prvi podprl začasno vlado, Kirgiziji pa ponudil tudi humanitarno pomoč. V sredo je ob robu slovesnosti v spomin na žrtve pokola v Katinskem gozdu odločno zavrnil rusko vpletenost v nemire, je pa odkrito kritiziral predsednika: »Niti Rusija niti vaš ponižni služabnik Putin s tem nista povezana. Ko je Bakijev prišel na oblast, je zaradi nepotizma ostro kritiziral nekdanjega predsednika Askarja Akajeva, češ da je bilo vse v rokah njegove družine. Zdi se mi, da je Bakijev trenutno v isti situaciji.« O vpletenosti Rusije se je špekuliralo tudi zato, ker se je vplivni voditelj kirgiške opozicije Temir Sarijev pred dnevi v Moskvi srečal s Putinom, takoj po vrnitvi v domovino so ga zaprli, prav med nemiri pa je bil izpuščen.
Rusija zaščitila svoje vojake
V podobnih tonih kot Putin se je odzval tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Včeraj je v rusko letalsko oporišče Kant napotil 150 pripadnikov ruskih desantnih enot, kar je po besedah poveljnika generalštaba ruske vojske Nikolaja Makarova storil za zaščito ruskih vojakov v Kirgiziji, kjer je bil državni udar. Nedaleč stran, na letališču Manas v Biškeku, imajo svojo vojaško bazo tudi Združene države Amerike. Ime je dobila po vitezu Manasu, kirgiškem narodnem junaku, ki naj bi osvojil prostranstva današnje Kirgizije.
Otonbajeva je v svojem prvem intervjuju za radioEho Moskviobravnavala tudi vprašanje tujih vojaških oporišč na ozemlju Kirgizije. Dejala je, da se bodo v prihodnje bolj pozorno posvetili temu problemu. »Pojavile so se že špekulacije, da bodo zaprli nekatera oporišča, kar bi bilo zelo lahkomiselno in neresno. Treba si je vzeti čas in to vprašanje bomo rešili v skladu z interesi naše republike.«
Izgnani predsednik obtožuje Rusijo
Zapletena geopolitična vprašanja se pojavljajo v času, ko razmere v Kirgiziji še niso povsem jasne. Bakijev je namreč prav tako na radiuEho Moskvipotrdil namigovanja, da se je zatekel na rojstni jug države, in zatrdil, da se ne namerava umakniti. »Ne bom imenoval nobene konkretne države, ampak brez zunanje pomoči je nemogoče izpeljati tako koordinirano akcijo,« je za vse skupaj obtožil Rusijo.
Poleg Rusije je humanitarno pomoč Kirgiziji že ponudila tudi evropska zunanja ministrica Catherine Ashton, generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun, ki se je konec tedna mudil v regiji, pa je tja napotil posebnega odposlanca. Pozval je tudi k ponovni vzpostavitvi ustavnega reda in miru.
Vojaški voditelji podprli začasno oblast
Novoimenovani obrambni minister general Ismail Isakov je sporočil, da je večina vojaških voditeljev na strani začasne oblasti, novi notranji minister Bolot Šernijazov pa jim je ukazal, da morajo streljati na tolpe, ki razmere izkoriščajo za vsesplošno ropanje. Tarča vandalizma je že postalo tudi domovanje Bakijeva, simbol razkošnega življenja v državi, kjer kar tretjina od 5,3 milijona prebivalcev živi pod pragom revščine.