Moskva – Ruski veleposlanik pri zvezi Nato Dmitrij Rogozin je včeraj zavrnil ponudbo mednarodno nepriznane Pridnestrske republike, ki je Rusijo povabila, da v odgovor na ameriške načrte za postavitev protiraketnega ščita v Romuniji in Bolgariji na njenem ozemlju namesti raketne sisteme iskander. Za to so se odločili, ker bi takšna poteza utegnila povzročiti resen regionalni spor ali celo vojno, je pojasnil Rogozin.
Od naše dopisnice
Združene države Amerike je kritiziral, ker so idejo o namestitvi protiraketnega ščita obudile prav med sklepno fazo pogajanj o novem sporazumu o omejevanju jedrske oborožitve. Ta bo nadomestil sporazum Start I, ki je nehal veljati konec lanskega leta. »O resničnem partnerstvu z Washingtonom ne moremo govoriti, dokler moramo za neprijetne novice o postavitvi raket v Romuniji izvedeti iz časopisa,« je pojasnil Rogozin in dodal, da taktični izstrelki niso sredstvo trgovanja pri medsebojnih pogajanjih.
Hladna prha za Pridnestrsko republiko
Z rusko zavrnitvijo ponudbe je doživel hladno prho predvsem predsednik Pridnestrske republike Igor Smirnov, ki je pretekli ponedeljek jasno nakazal, da je njegova ponudba odgovor na ameriške načrte v Romuniji in Bolgariji: »Mislim, da načrti Romunije niso dejavnik, ki bi stabiliziral tukajšnje razmere, zato vse skupaj pozorno spremljamo. Nikoli nismo nasprotovali navzočnosti ruskih čet s klasičnim ali katerim koli drugim orožjem na našem ozemlju.« Kot je poročala Nova Gazeta, se je Smirnov o ponudbi že 9. februarja pogovarjal z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom.
Zaradi zgodovinskih razlogov je namestitev ameriškega protiraketnega ščita v Romuniji za Pridnestrsko republiko še posebno občutljivo vprašanje. V začetku devetdesetih let so se odcepili od Moldavije, ki je bila pred priključitvijo k Sovjetski zvezi del Romunije in ima kar dve tretjini prebivalcev romunske narodnosti. Zdaj so mednarodno nepriznana, de facto pa samostojna država pod ruskim skrbništvom. Večina od 120.000 prebivalcev separatistične enklave ima ruske potne liste, tam pa je nameščen tudi kontingent ruskih vojakov.
Romunija in Bolgarija sta pred dnevi Združenim državam Amerike ponudili, da protiraketni ščit namestijo na njihovem ozemlju, Washington pa je z obema državama že začel pogajanja, ki so močno razburila Rusijo. Ta je ponovni zagon v ameriško-ruskih odnosih povezovala z opustitvijo načrtov o protiraketnem ščitu in ustavitvijo širitve zveze Nato na Ukrajino in Gruzijo. Maša Lipman iz moskovskega centra Carnegie ugotavlja, da novi ameriški načrti dodatno razjedajo medsebojno zaupanje v odnosih: »Ker je v Belo hišo prišel nov človek, je bilo lahko zamenjati retoriko, teže pa je spremeniti samo vsebino odnosov, kar bi pomagalo k premagovanju medsebojnega nezaupanja.«
Ameriško vodstvo se je septembra lani odpovedalo načrtovani postavitvi protiraketnega ščita na Češkem in Poljskem; v tem primeru je Rusija grozila z namestitvijo raketnih sistemov iskander v svoji najbolj zahodni regiji Kaliningrad. Oživljanje projekta, ki bo po besedah State Departmenta ščitil pred morebitnimi raketnimi grožnjami iz Irana, dokazuje, da ameriško-ruski odnosi niso kaj prida napredovali. To potrjuje tudi zamujanje pri podpisu novega sporazuma o omejevanju jedrskega orožja, precej več pa si je Washington od Rusije obetal tudi glede vojne v Afganistanu in iranskih jedrskih ambicij.