Moskva – Po predsedniških volitvah, na katerih je prepričljivo zmagal Vladimir Putin, se je rusko protestno gibanje znašlo na razpotju. Oba povolilna protestna shoda sta pritegnila največ 20.000 ljudi, precej manj kot na vrhuncu protestnega vala, ko se jih je na ulice zgrnilo tudi do 100.000.
Neodvisni politolog Andrej Pjontkovski in prokremeljski politolog Dmitrij Orlov sta soočila mnenji o tem, ali se Rusiji po vroči politični zimi obeta hladno politično poletje. Zaradi bele barve, ki je postala simbol protestnega gibanja, je bilo na vrhuncu njihove slave mogoče slišati napovedi o zimski revoluciji, zdaj pa ciniki pravijo, da so bele zastave vedno simbolizirale vdajo. Opozicijski voditelji napovedujejo nadaljevanje protestov, s katerimi bodo od oblasti zahtevali demokratične reforme, ki jih je sedanji predsednik Dmitrij Medvedjev že konec lanskega leta poslal v dumo. V t. i. drugo perestrojko sodi zaveza o ponovni uvedbi volitev guvernerjev, olajšanje postopka registracije političnih strank, lažja kandidatura za predsednika države in liberalizacija medijske krajine.
Prokremeljski politolog Dmitrij Orlov protestnemu gibanju napoveduje smrt že konec marca ali v začetku aprila: »Doslej so pod enimi in istimi slogani pripravili pet akcij, in ljudje so se naveličali. Osnovno bazo sestavlja 120.000 ljudi, ki so aktivni v internetnih družbenih skupinah, predvsem na Facebooku. V zadnjih treh mesecih jim ni uspelo pridobiti novih privržencev in organizatorji jih vedno teže pritegnejo k sodelovanju na protestih.« Po njegovem mnenju gre za elitni sloj, ki se ne razlikuje samo od povprečnega prebivalstva Rusije, ampak tudi od povprečnega prebivalstva Moskve, »Rusi pa ne marajo razrednega snobizma«.
Protestno gibanje da je v zatonu tudi zato, ker vključuje od skrajno levih do skrajno desnih organizacij, ki so bile na svoje razlike pripravljene pozabiti zaradi skupne želje po »svobodnih in poštenih volitvah« in »Rusiji brez Putina«, kar je zdaj že neuresničljiv načrt. »Rusija je liderska država, protestno gibanje pa nima enega samega voditelja, ampak je razpršeno,« navaja kot uspešen primer protestnega gibanja poljsko Solidarnost. Ta je »uživala podporo 10 milijonov ljudi, tako iz velikih mest kot iz province, imela pa je tudi karizmatičnega voditelja Lecha Walenso, ki je prišel iz delavskega okolja.«
Neodvisni politolog Andrej Pjontkovski nasprotno meni, da protestno gibanje ni muha enodnevnica, saj obstaja že več kot pet let. Ko je Rusija leta 2008 dobila novega predsednika, so se nekoliko potuhnili, saj so napačno domnevali, da je Medvedjev bolj liberalen od svojega predhodnika in bo zato poskrbel za demokratizacijo. »Glavna tema opozicijskega protestnega gibanja niso nelegitimne volitve, ampak široke reforme neučinkovitega gospodarskega in političnega sistema. V svojem zadnjem članku o demokraciji je tudi Putin priznal, da je treba dokončno ločiti oblast in gospodarstvo. Ko so Lee Kuan Yewa, nekdanjega singapurskega premiera in avtorja singapurskega čudeža, vprašali, kako mu je uspelo reformirati državo, je rekel, da mu je bilo najteže, ko je moral poslati v zapor štiri najboljše prijatelje. Putin tega ne more storiti, saj bi moral poleg petih najboljših prijateljev v zapor poslati tudi samega sebe.« Po mnenju Pjontkovskega je usoda protestnega gibanja odvisna predvsem od tega, kako se bo v prihodnje vedla oblast. »Po prvih protestih se je Putin vedel zelo kontradiktorno. Najprej je rekel, da je ponosen, če so rezultat njegovega režima, izrazil pa je tudi pripravljenost na sprejemanje kompromisov. Takoj nato je demonstrante primerjal s skupnostjo neumnih opic (Bandarlog), njihove bele trakove pa je primerjal s kondomi.«
Teorija zarote pravi, da je beli protestni val rezultat Putinove posebne operacije, v kateri da je z razpihovanjem grožnje revolucije dodobra polariziral rusko družbo in odločilno pripomogel k svoji zmagi in h kar 65,3-odstotni volilni udeležbi. V prid tej teoriji govori dejstvo, da so o protestnem valu prvič poročali tudi državni mediji, da na protestih niso uporabili sile in da se je do 100.000 protestnikov zbralo samo v Moskvi, ne pa tudi v drugih mestih.