Moskva – Karizmatična nekdanja ukrajinska premierka Julija Timošenko, ki v zaporu preživlja sedemletno zaporno kazen zaradi zlorabe položaja pri podpisu plinske pogodbe z Rusijo in je menda med letošnjimi nominiranci za Nobelovo nagrado, je še vedno v središču ukrajinske politike.
Ko so jo zaprli, so šle po gobe tudi evropske perspektive največje evropske države. Zaradi sodnega pregona proti Timošenkovi je padel v vodo stabilizacijsko-pridružitveni sporazum, ki je prvi korak k polnopravnemu članstvu in bi ga morala Ukrajina z Evropsko unijo podpisati že konec lanskega leta. Omenjeni sporazum so v petek v Bruslju zgolj parafirali, dogodek pa je bil skorajda neopažen. Prvi tovrstni sporazum s katero od evropskih vzhodnih sosed bo stopil v veljavo šele, ko ga bosta podpisali obe strani, kar je v primeru Evropske unije mogoče šele, ko ga bodo odobrile vse države članice.
Pridružitveni sporazum morajo ratificirati nacionalni parlamenti, sporazum o svobodni trgovini pa evropski parlament. »Podpis in ratifikacija sporazuma bosta odvisni od razvoja političnih dogodkov v Ukrajini. Žogica je zdaj na strani ukrajinske vlade,« je poudaril nemški poslanec evropskega parlamenta Elmar Brok, ki vodi odbor za zunanje zadeve. Od Ukrajine pričakuje »konec pregona in zapiranja opozicijskih politikov, kar je nesprejemljivo in v nasprotju z vladavino prava«. Imena Timošenkove ni posebej omenil, saj uradni Bruselj že vse od njene obsodbe oktobra lani poudarja, da je bil sodni proces politično motiviran.
Poleg zaporne kazni so Timošenkovi zaradi zlorabe položaja pri podpisu plinske pogodbe z Rusijo prisodili tudi triletno prepoved opravljanja državne službe, sodišče pa je odločilo še, da je s svojim ravnanjem ukrajinsko plinsko podjetje Naftogaz oškodovala za skoraj 140 milijonov evrov, ki jih bo morala povrniti v celoti. Rusija je že večkrat izrazila pripravljenost na revizijo 10-letne plinske pogodbe z Ukrajino, ki jo je podpisala Timošenkova, v zameno pa zahteva nadzor nad ukrajinskim sistemom plinovodov, kar za uradni Kijev ne pride v poštev. Ker je dogovor o nižji ceni padel v vodo, je morala Ukrajina letos zaprositi Mednarodni denarni sklad za rekonstrukcijo 2,25 milijarde evrov vrednega dolga iz leta 2008-2009, na podlagi česar je bonitetna hiša Standard & Poor’s znižala njeno bonitetno oceno na negativno.
Čedalje manj ruskega plina čez Ukrajino
Rusija na Ukrajino pritiska tudi tako, da je v petek kar za polovico zmanjšala dobave ruskega plina, ki skozi Ukrajino potuje do evropskih porabnikov. Po besedah tiskovnega predstavnika Gazproma Sergeja Kuprijanova, »gre za začetek dolgoročne politike zmanjševanja tranzita čez Ukrajino«, ki ga bodo preusmerili na Belorusijo, saj je Rusija postala večinska lastnica plinovoda Beltransgaz, in na novi plinovod Severni tok. Pojasnilu navkljub se pri ukrajinskem Naftogazu tolažijo, da gre za logično posledico manjše evropske porabe zaradi toplega vremena.
Timošenkovi se ne obetajo nič kaj topli časi, saj ukrajinsko državno tožilstvo proti njej napoveduje nov sodni proces zaradi davčne utaje in zlorabe javnih sredstev v letih 1997 in 1998, ko je vodila energetsko podjetje Združeni energetski sistemi. Če bo spoznana za krivo, ji grozi dodatnih 12 let zapora, tožilstvo pa od nje zahteva tudi odškodnino v znesku 1,8 milijona evrov. Njen odvetnik Sergej Vlasenko vse obtožbe označuje za politično motivirane in dodaja, da je njegova varovanka predmet še treh dodatnih preiskav, med katerimi je tudi »poskus preusmerjanja« sredstev v znesku 305 milijonov evrov.
Edina pozitivna novica glede Timošenkove, ki kazen preživlja v Harkovu na vzhodu države, je odobritev zdravljenja v bolnišnici zunaj zapora. Zaenkrat ni jasno, ali to pomeni, da bo napotena na zdravljenje v Nemčijo, o čemer so se intenzivno pogajale nemške in ukrajinske oblasti.
Nekdanja premierka vse od nesreče leta 2009 trpi zaradi bolečin v hrbtu, Evropsko sodišče za človekove pravice pa je že konec lanskega leta pozvalo, naj ji »zagotovijo ustrezno oskrbo v primerni ustanovi«. Zaskrbljenost zaradi njenega zdravstvenega stanja sta izrazila tudi skupina tujih zdravnikov, ki so jo obiskali v zaporu, in Svet Evrope.