Moskva – V Berlinu je včeraj potekalo spoznavno srečanje ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova in novega ameriškega državnega sekretarja Johna Kerryja, ki je pred tem ostro kritiziral ruskega kolega, ker med obiskom v Afriki z njim ni utegnil poklepetati po telefonu.
Odtlej sta se šefa ameriške in ruske diplomacije dvakrat slišala po telefonu, osebno pa sta se večkrat srečala že takrat, ko je Kerry vodil senatni odbor za zunanje zadeve. Prvo srečanje, odkar je prevzel položaj državnega sekretarja, je bilo posvečeno predvsem bilateralnim odnosom, zlasti načrtom o postavitvi ameriškega protiraketnega ščita v Evropi.
Pri ruskem Kommersantu so pred srečanjem optimistično napovedovali preboj glede perečega vprašanja, o katerem se pogajanja že dve leti ne premaknejo z mrtve točke. Ob sklicevanju na ruske in ameriške diplomatske vire so napovedovali uskladitev politične deklaracije na najvišjem nivoju, s katero naj bi opredelili sodelovanje na tem področju, vključevala naj bi tudi zavezo, da Rusija in ZDA svojih jedrskih potencialov ne bosta uporabili druga proti drugi. Deklaracija naj bi govorila tudi o konkretnih ukrepih za krepitev medsebojnega zaupanja, kot so medsebojno obveščanje in izmenjava informacij, skupno usposabljanje ter ocena groženj.
Kar zadeva deklaracijo, je bilo mogoče prebrati, da ameriški predsednik Barack Obama v tem primeru ne bo potreboval soglasja kongresa, za ruskega predsednika Vladimirja Putina pa bo dovolj že podpis memoranduma o razumevanju deklaracije, če bi jo seveda pred tem podpisal njegov ameriški kolega.
Besedna vojna za sirote
Druga pereča tema dvostranskih odnosov, ki je prejšnji konec tedna povsem ušla z vajeti, so posvojitve ruskih otrok s strani ameriških državljanov. Protiameriška retorika ruskih poslancev se je okrepila po nedavni smrti triletnega ruskega posvojenca Maksima Kuzmina, ki naj bi v skrbništvu teksaških posvojiteljev umrl zaradi posledic fizičnega nasilja. Teksaška oblast je o okoliščinah smrti sprožila dve preiskavi, zaradi česar se je ruska oblast po trditvah ameriških diplomatskih virov Washingtonu zahvalila za sodelovanje, menda se je celo opravičila za »burne protiameriške izjave« nekaterih ruskih politikov in množičnih medijev.
Za umiritev žogice so poskrbeli v Kremlju, kjer so razgrete strasti umirili z izjavo, da utegne tovrstna retorika pripeljati do novih črnih seznamov, zaradi katerih nikoli ne bo mogoče rešiti vprašanja protiraketnega ščita, ki je glavni kamen spotike med uradno Moskvo in Washingtonom. Spomnimo, da se je ruska stran z zakonom Dime Jakovljeva, ki prepoveduje posvojitve ruskih otrok s strani ameriških državljanov in nosi ime po še eni čez lužo tragično preminuli ruski siroti, sprejela kot odgovor na spisek Magnickega, s katerim je ameriška stran uvedla sankcije proti ameriškim državljanom, domnevno odgovornim za smrt odvetnika Sergeja Magnickega, ki je v nepojasnjenih okoliščinah umrl v ruskem zaporu.
Brez zbližanja glede Sirije
Iz repertoarja mednarodnih tem je bila največ pozornosti na srečanju med Kerryjem in Lavrovom deležna kriza v Siriji, glede katere ZDA od Rusije zaman pričakujejo, da bo prepričala režim predsednika Bašarja al Asada k nujnosti mirnega prenosa oblasti. Moskva je deležna ostrih kritik mednarodne skupnosti zaradi nasprotovanja sankcijam Združenih narodov proti sirskemu režimu, kar utemeljuje z argumentom, da bo odhod Asada le še zaostril razmere in da so vse zahodne resolucije izrazito naklonjene sirskim upornikom. Lavrov jih je pred pogovori označil za »ekstremiste«, Od Washingtona pa zahteval, naj nanje pritisne z zahtevo po vzpostavitvi neposrednega dialoga z režimom v Damasku.
Na tapeti sta bila tudi iranski jedrski program ter nedavni severnokorejski podzemni jedrski poskus, glede katerega sta se Lavrov in Kerry že v zadnjem telefonskem pogovoru strinjala »o nujnosti tesnega sodelovanja pri hitrem odzivanju na severnokorejske provokativne korake«.