Zadnja večerja

O vojnah, katastrofah in drugih tragedijah navadno odločajo in jih sprožajo najvplivnejši in najbogatejši. Posledice njihovih odločitev skoraj vedno najbolj prizadenejo najmanj privilegirane. Nič drugače ni, kar se tiče Sirije, saj so o njeni nadaljnji usodi razpravljali v pozlačeni dvorani ruskega imperialnega kompleksa Peterhof. Blišč in beda svetovne politike.

Vse oči so bile uprte v ruskega in ameriškega predsednika, ki sta nosilca dveh nasprotujočih se alternativ. Obama navija za vojaško posredovanje, Putin pa za iskanje rešitev v okviru VS OZN. Če bodo o avtorizaciji vojaške intervencije glasovali v Združenih narodih, bo Rusija brez nedvoumnih dokazov glasovala proti. Po njihovem mnenju jih lahko priskrbijo samo inšpektorji OZN, ki sicer nimajo mandata za odločanje o tem, kdo stoji za kemičnim napadom. In tudi to je po ruskem mnenju treba odkriti.

»Novo hladno vojno« dobiva Rusija. Obamo za zdaj podpira samo Francija in celo navadno zelo upogljivi evropski diplomati so se zavzeli za politično rešitev krize. Ruskemu, in ne ameriškemu predsedniku je »srčni apel« o končanju nesmiselnih prizadevanj za vojaško rešitev poslal celo papež Frančišek, ki se je v zadnjem času uveljavil kot ena od glavnih avtoritet ustvarjanja bolj pravičnega svetovnega reda.

»VS OZN je edini organ, ki v mednarodnih odnosih lahko sprejema legitimno odločitev o uporabi sile. To seveda lahko stori tudi ruski parlament, ameriški kongres, katerikoli drug zakonodajni organ ali katerikoli voditelji držav, vendar bo to po mednarodnem pravu nezakonita odločitev,« je bil jasen Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov.

Bodo Združene države Amerike temu navkljub vojaško posredovale? Za zdaj je mogoče napovedati samo, da ameriški bombniki nad Sirijo zagotovo vsaj v času vrhunskega zasedanja G20 ne bodo poleteli.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber