Osem mesecev po grozljivi smrti Aleksandra Litvinenka, nekdanjega ruskega vohuna in nato ostrega kritika ruskega predsednika Vladimirja Putina, je postalo jasno, da radioaktivni polonij ni zastrupil le nesrečnega Litvinenka, pač pa tudi rusko-britanske odnose. Takoj po izbruhu afere, ko so britanskim preiskovalcem odprli vrata v Rusijo in ruskim v Veliko Britanijo, se je za hip celo zdelo, da se bosta državi iskanja krivcev lotili skupaj. Kaj kmalu se je pokazalo, da je upanje prazno. Rusija namreč ni bila pripravljena pomagati niti pri iskanju izvora radioaktivnega polonija, ki so ga britanski preiskovalci našli povsod, kjer je bil na dan zastrupitve ruski državljan Andrej Lugovoj. A Rusija ga kljub številnim obremenilnim dokazom noče izročiti Veliki Britaniji in kot razlog navaja ustavo, ki izročanje ruskih državljanov prepoveduje.

Po britanskem izgonu štirih ruskih diplomatov, zaradi katerega v Moskvi že razmišljajo o povračilu, je jasno, da so odnosi med Londonom in Moskvo zašli v slepo ulico. Velika Britanija je odločena, da bo Litvinenkov morilec, ki je z radioaktivnim sevanjem ogrozil tudi nič hudega sluteče prebivalce in obiskovalce britanske prestolnice, odgovarjal na britanskem sodišču. London od tega ne namerava odstopiti za nobeno ceno in je pripravljen žrtvovati celo cvetoče gospodarsko sodelovanje, ki Veliko Britanijo uvršča med največje ruske gospodarske partnerje. Ker bi Rusija z ukrepi proti britanskim gospodarskim interesom kaznovala ne le Veliko Britanijo, ampak tudi sebe, se najverjetneje za to ne bo odločila. Jasno je le to, da bo Lugovoja trmasto branila do konca.

Rusko trmoglavost težko upravičujejo celo tisti, ki jih je ta država v zadnjih mesecih navdušila, ko se je odkrito postavila po robu ameriškemu unilateralizmu. Nesporno je namreč, da je bil v središču Londona ubit britanski državljan Aleksander Litvinenko in da ima britansko tožilstvo dovolj obremenilnih dokazov za sodni proces proti domnevnemu morilcu. Tega ne morejo spremeniti niti obtožbe o dvojnih standardih, ki jih Rusija pripisuje Veliki Britaniji, ker ji ta noče izročiti ruskega oligarha Borisa Berezovskega in nepriznanega čečenskega zunanjega ministra Ahmeda Zakajeva, niti obtožbe o zgodovinski britanski sovražnosti do Rusije, ki da je prišla na dan tako med krimsko kakor japonsko-rusko vojno.

Kljub britanskim argumentom bo Moskvi težko priti do živega. Z zaostrovanjem kaznovalnih ukrepov zagotovo ne. Dosedanji dogodki namreč dajejo vedeti, da se bo Rusija na vsak ukrep odzvala s podobnim, morda celo hujšim ukrepom. In v takšnem začaranem krogu se Moskva dobro znajde, kar je že večkrat dokazala. Če bi se v to igro zapletla tudi Velika Britanija, lahko zato kaj hitro doživi boleč poraz. Poleg tega ima vlada v Londonu v pravnem smislu roke precej bolj zvezane kot kremeljski vladar.

Vse kaže, da se bodo morale britanske oblasti zadovoljiti s sojenjem Andreju Lugovoju v domovini, kakor vztraja Rusija. Če ne drugega bomo tako najverjetneje priča še enemu montiranemu procesu, ki bo vsemu svetu vnovič pokazal, da Rusija ni pravna država. A to bo za Otok bržkone precej slaba tolažba.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber