Moskva – »V Bukarešti bom še enkrat jasno predstavil ameriško stališče: zavzemamo se za potrditev akcijskega načrta za članstvo Ukrajine in Gruzije. Moj obisk tukaj bi moral biti jasen signal, da to, kar govorim, tudi resno mislim: v našem interesu je, da Ukrajina postane članica,« je ameriški predsednik George Bush poudaril na skupni tiskovni konferenci z ukrajinskim predsednikom Viktorjem Juščenkom. V predsedniški palači so Busha sprejeli s cvetjem, na ulicah pa je njegov obisk spremljalo na tisoče nasprotnikov članstva v Natu.
Od naše dopisnice
Bush je v Kijevu tudi odločno zavrnil bojazni, da utegnejo ZDA v zadnjem trenutku skleniti dogovor z Moskvo, ki širitvi Nata na vzhod odločno nasprotuje. »Imate napačno predstavo. Verjamem, da bi morali Ukrajini in Gruziji ponuditi akcijski načrt za članstvo. Tukaj ne bo nobenega trgovanja in pika,« je Bush obljubil, da zaradi morebitnega dogovora z Rusijo o protiraketnem ščitu in sodelovanju v Afganistanu, Ukrajini ne bo obrnil hrbta.
Ovira na poti do ukrajinskega članstva pa ni le Rusija, ampak skupaj z njo oziroma zaradi nje tudi številne »stare« članice Nata. »Vse države so mi zagotovile, da Rusija ne bo imela pravice veta nad odločitvami v Bukarešti. Držim jih za besedo,« je Bush izrazil prepričanje, da je konsenz še vedno mogoč. Njegov optimizem se je razblinil skupaj z besedami francoskega premiera Françoisa Fillona, ki je za radio France Inter zavrnil namigovanja, da se utegne Francija – ta skupaj z Nemčijo vodi fronto proti ukrajinskemu in gruzinskemu članstvu – v zadnjem trenutku premisliti. »Nasprotujemo članstvu Gruzije in Ukrajine, saj menimo, da to ni dobro za ravnotežje znotraj Evrope in odnose med Evropo in Rusijo. Imamo drugačno stališče kakor ZDA. O tem vprašanju se želimo pogovarjati z Rusijo in takšno bo tudi sporočilo našega predsednika v Bukarešti,« je bil odločen Fillon.
Ukrajinski predsednik Juščenko je bil ob boku z Bushem, ne glede na to, optimističen. »Prepričan sem, da bomo v Bukarešti dobili pozitiven signal, zato se tja odpravljamo s pozitivnimi občutki,« je izjavil Juščenko in dodal, da lahko le Natov sistem kolektivne varnosti Ukrajini zagotovi suverenost, o kakršni je zaman sanjala stoletja. »Nočem, da bi temeljno načelo odprtih vrat Nata spremenili zaradi veta države, ki sploh ni članica te vojaške zveze,« je rusko vmešavanje obsodil Juščenko. Vnovič je tudi obljubil, da bodo o članstvu v Natu v Ukrajini odločali na referendumu. Ta tema je namreč v preteklih mesecih močno razdelila tako ukrajinsko politiko kot državljane. Ti so se med Bushevim obiskom množično udeležili demonstracij proti članstvu v Natu, ki ga po zadnjih javnomnenjskih raziskavah podpira le 11 odstotkov državljanov, proti jih je 35 odstotkov, drugi pa so še neopredeljeni. Proteste, ki so jih pripravili komunisti, zaradi česar je ulice preplavilo na desetine rdečih zastav s srpom in kladivom, je Juščenko ostro obsodil. »Te zastave simbolizirajo totalitarizem, trpljenje in smrt milijonov ljudi«.
Med Bushevim obiskom v Ukrajini je svoje še enkrat povedala tudi Rusija. »Članstvo Ukrajine v Natu bo povzročilo resno krizo v rusko-ukrajinskih odnosih, prizadelo pa bo tudi panevropsko varnost. Zahod se mora zdaj odločiti, kakšne odnose želi z Rusijo,« je opozoril namestnik ruskega zunanjega ministra Grigorij Karasin. Ruski veleposlanik pri Natu Dmitrij Rogozin je njegove besede le še podkrepil. »Rusija ima pravico izraziti svoje mnenje, poleg tega imamo dovolj politične avtoritete, da se z našimi stališči ukvarjajo,« je komentiral za radio Eho Moskvi. Bush, ki je ruskega predsednika Putina pred kratkim v telefonskem pogovoru prepričeval, da Rusija nima razlogov za strah pred ukrajinskim in gruzinskim članstvom, kakor kaže, ni bil najbolj uspešen. Ameriški predsednik je v Kijevu priznal tudi, da v zvezi s protiraketnim ščitom še ni prišlo do zbliževanja stališč med Rusijo in ZDA. Zdaj upa, da bo to zgodilo med njegovim zadnjim srečanjem s Putinom, ki bo v nedeljo v ruskem črnomorskem letovišču Soči. Glede tega je veliko odvisno od odločitev, sprejetih v Bukarešti. Če bodo ZDA uspešne pri odpiranju vrat Ukrajini in Gruziji, bodo brez dvoma že čez nekaj dni neuspešne pri pogajanjih o jedrskem dežniku.