Moskva – To, kar je večina medijev tako v Rusiji kot na Zahodu še v ponedeljek opisovala kot Putinovo zmagoslavje, so ruski politologi, sociologi in novinarji v torek na okrogli mizi v moskovskem domu novinarjev skoraj brez izjeme označili za Putinov poraz. Razlog za to je precej manjša podpora, ki jo je ruski predsednik dobil v primerjavi s predsedniškimi volitvami leta 2003. »Rusiji se ne obeta nič dobrega,« je bil črnogled Igor Jakovenko, podpredsednik Novinarske zveze Rusije, ki je okroglo mizo vodil.
Od naše dopisnice
»Putin je na referendumu izgubil,« je bil neposreden Aleksander Rikin, novinar časnika Ježednevnij Žurnal. Takšne sodbe so v ponedeljkovih izdajah zapisali tudi številni drugi ruski mediji. Kommersant je ugotovil, »da je odsotnost glavnega kandidata na sedežu Enotne Rusije na volilno noč nekaj, kar se še ni zgodilo. To lahko razumemo le kot znamenje predsednikovega nezadovoljstva«. Podobne ocene je bilo mogoče prebrati tudi v Moskovskem Komsomolcu in Nezavisimi Gazeti, ki je šla še dlje. Napovedala je namreč zamenjave v ruski vladi in sklenila, da je ruska prihodnost negotova.
»Putin je igral že na vse karte. Sovražnike je iskal v tujini, doma. Zdaj mu je zmanjkalo streliva, zato se bojim, da nas lahko doleti še ena kriza na Kavkazu, morebiti celo vojna,« je na okrogli mizi enega od scenarijev razgrnil Dmitrij Oreškin, predsednik raziskovalne ustanove Merkator. Izpostavil je tudi dejstvo, da je v večjih ruskih mestih, kakršni sta Moskva in Sankt Peterburg, ruskega predsednika podprlo komaj nekaj več kot 50 odstotkov volivcev. »Dolgoročno bi to lahko pripeljalo do meščanske revolucije. Za zdaj čas še ni zrel za to, saj večina ljudi živi bolje kakor kdaj doslej in so za to so hvaležni Putinu. Na drugi strani pa tisti, ki so odvisni od države, denimo upokojenci, zdravniki in učitelji, nimajo dosti višjih plač, kakor so jih imeli prej. Prej ali slej se bodo začeli spraševati, kako to, ko pa sod nafte stane že 100 dolarjev,« je opozoril Oreškin.
Po mnenju Sergeja Roja iz spletnega portala guardian.psj.ru je največja grožnja dolgoročni stabilnosti vse večji razkorak med revnimi in bogatimi. V Rusiji namreč deset odstotkov najbogatejših zasluži kar 15-krat toliko kakor deset odstotkov najrevnejših. Še bolj zgovoren je podatek, da je država, ki ima po raziskavi časopisa Forbes največ milijarderjev na svetu, po BDP uvrščena šele na 90. mesto. »Če se socialna napetost ne bo zmanjšala, bo šlo Rusiji samo na slabše, in to ne glede na stabilnost režima,« opozarja na dolgoročne pasti Roj. Ne verjame sicer v revolucijo, za katero je po njegovem dejansko zainteresiran predvsem Zahod. »Za samomor ruskega naroda obstaja veliko drugih načinov. Zmagovalec je brez dvoma alkoholizem,« poudarja Roj. Statistika je zgovorna. Rusija namreč na lestvici pričakovane življenjske dobe – za moške komaj 58 let – zaseda 142. mesto. Boljši od nje je, denimo, celo Irak.
Maksim Trudoljubov, novinar Vedomosti, je kot svetel zgled navedel venezuelskega predsednika Huga Cháveza, ki je po izgubi referenduma o ustavnih spremembah vendarle priznal svoj poraz: »Upajmo, da se bo kaj takšnega kakor v Venezueli nekoč vendarle zgodilo tudi pri nas.« Sociolog Georgij Satarov iz ustanove Fonda Indem je dvom o tem izrazil z besedami: »Chávez je iz vojaka postal politik, Putinu to ni nikoli uspelo.«
Aleksander Golcman iz Ježednevnega Žurnala se je posvetil prihodnjim odnosom med Rusijo in Zahodom, ki bodo po njegovem kljub uničujočim kritikam tujih vlad na račun ruskih volitev ostali nespremenjeni. »Odnos Združenih držav do Rusije je podoben odnosu do Pakistana. Ker ga zaradi vojne s terorizmom potrebujejo, ga tolerirajo. Rusijo potrebujejo zaradi Kosova, Irana in številnih drugih vprašanj.«