Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Večna ljubezenska zgodba Romea in Julije je bila premierno uprizorjena leta 1940 v gledališču Kirov, kot se je takrat imenovalo Mariinsko gledališče v Sankt Peterburgu. Po šestih letih so predstavo prenesli na oder moskovskega Bolšoj teatra in postala je paradni konj sovjetskega baleta. Mariinsko gledališče je včeraj v okviru Festivala Ljubljana v Cankarjevem domu še zadnjič nastopilo s to kultno baletno predstavo, ki sledi izvirni zasnovi.
Pripadniki ukrajinske skrajnodesničarske organizacije Pravi sektor, ki kot prostovoljci sodelujejo v »protiteroristični operaciji« na vzhodu države, so napovedali vojno ukrajinskim oblastem. Demonstracije so pripravili v kar 17 ukrajinskih mestih, tudi v glavnem mestu Kijevu.
V dvorani, v kateri so pred 40 leti podpisali helsinško listino, ki govori o spoštovanju meja, ozemeljske celovitosti ter človekovih pravic in svoboščin, se je včeraj s slavnostnim zasedanjem končalo petdnevno zasedanje parlamentarne skupščine Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Na njem so obsodili »enostranski in neupravičen ruski napad na ukrajinsko suverenost in ozemeljsko celovitost«.
V Ukrajini so maja sprejeli zakon o prepovedi sovjetskih simbolov in kriminalizaciji simpatiziranja s komunističnim režimom ter zakon, ki poveličuje nacionalistične skupine, ki so med II. svetovno vojno kolaborirale z nacisti. Zdaj so šli še korak dlje: predlagajo prepoved besede Rusija, torej ime največje države na svetu, ki meri kar 17,075,400 kvadratnih kilometrov.
Ruski predsednik Vladimir Putin se je v zadnjih dneh kar dvakrat pogovarjal po telefonu z ameriškim predsednikom Barackom Obamo, danes pa se bo v Ufi udeležil vrhunskega zasedanja držav Bricsa ter srečanja Šanghajske organizacije za sodelovanje, na katerih se bo srečal na štiri oči s številnimi voditelji držav. Željo po srečanju s Putinom je med praznovanjem 80. rojstnega dne izrazil celo dalajlama.
V 3,2-milijonski Armeniji, ki je največja ruska zaveznica na Kavkazu še iz carskih časov, so ves teden potekali najhujši protivladni protesti po predsedniških volitvah leta 2008, ki so zahtevali tudi smrtne žrtve. Policija je tudi tokrat poskušala razgnati protestnike s silo. Število protestnikov na ulicah se je le še povečalo, nemiri pa so se razširili tudi v druga armenska mesta.
Gospodarski forum v Sankt Peterburgu minuli konec tedna je zasenčil nov zaplet med uradno Moskvo in Brusljem, ki je zaplenil rusko državno premoženje v Belgiji, kar se je zgodilo na zahtevo bivših delničarjev propadle ruske naftne družbe Jukos, ki so na stalnem arbitražnem sodišču v Haagu pred letom dni proti Rusiji zaradi nezakonite razlastitve dobili tožbo v višini kar 50 milijard dolarjev.
Grški premier Aleksis Cipras je bil eden redkih častnih gostov gospodarskega foruma v Sankt Peterburgu, na katerem sta Rusija in Grčija podpisali memorandum o gradnji plinskega projekta Turški tok čez ozemlje Grčije. Cipras se je z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom srečal že drugič v zadnjih teh mesecih, glavni cilj pa je »grška diverzifikacija mednarodnih odnosov«, kot se je izrazila grška delegacija.