Moskva – Pred slovenskim veleposlaništvom v Moskvi je bil včeraj protest, na katerem je približno 20 ljudi obsodilo slovensko litovsko-resolucijo, ki nacizem izenačuje s stalinizmom in jo je v začetku julija sprejela parlamentarna skupščina Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), je za Delo potrdil dobro obveščeni vir, ki je hotel ostati neimenovan. Nova slovenska veleposlanica v Rusiji Ada Filip-Slivnik dogodka ni hotela komentirati, ker da za to ni pristojna. Napotila nas je na slovensko ministrstvo za zunanje zadeve, tam pa so nam sporočili, da bo treba na komentar počakati do danes.
Moskva – »Seveda mi grozijo, vendar bom ostala v Čečeniji, ljudje me potrebujejo,« je ruska aktivistka za človekove pravice Natalija Estemirova pred letom in pol dejala skupini tujih novinarjev v svoji pisarni v čečenskem glavnem mestu Grozni. Tam so jo v sredo zjutraj ugrabili, pozno popoldne pa so njeno truplo našli v sosednji Ingušetiji. Umrla je za posledicami strelov v glavo in prsi. V času, ko je večkrat odlikovana 50-letna čečenska mati Terezija doživljala agonijo, so njeni sodelavci in kolegi v prostorih neodvisnega novinarskega središča v Moskvi predstavljali monografijo, v kateri so dokumentirani zločini, ki jih je ruska vojska zakrivila v Čečeniji. Pozvali so tudi k ustanovitvi mednarodnega sodišča za Čečenijo.
Moskva – Ruski BDP se je prvi polovici letošnjega leta skrčil za alarmantnih deset odstotkov, a padanje naj bi se postopoma že umirjalo in gospodarska rast naj bi do konca leta upadla za 8,5 odstotka, je zapisano v zadnjem poročilu Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, s katero je Rusija prejšnji mesec začela pogovore o članstvu. Ruska vlada je zmerno optimistična tudi zaradi umirjanja padca industrijske proizvodnje.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je v ponedeljek nenapovedano obiskal Južno Osetijo, ki jo Rusija od vojne lanskega avgusta obravnava kot samostojno državo, za Zahod pa je ostala gruzinska separatistična pokrajina. »Zahvaljujem se vam, ker ste me povabili v svojo novo državo, ki je nastala kot posledica težkih, dramatičnih dogodkov,« je poudaril med prvim obiskom, za katerega se je odločil manj kot mesec dni pred prvo obletnico vojne med Rusijo in Gruzijo. Gruzinske oblasti so obisk označile za rusko provokacijo.
Moskva – Na Čerkizovsko tržnico, ki je bila z 80.000 hektari največja tržnica v Evropi, se je vsak konec tedna zgrnilo več kot 100.000 prodajalcev in obiskovalcev. Konec prejšnjega meseca je vrvež v čebelnjaku na obrobju ruskega glavnega mesta potihnil. Oblasti so tržnico zaprle iz sanitarnih in varnostnih razlogov. Na ozemlju enega največjih evropskih stičišč ljudi, izdelkov in kapitala so pred tem zasegli več kot šest tisoč zabojnikov s tihotapskim blagom iz Kitajske, katerega vrednost so ocenili na dve milijardi dolarjev. Ruski premier Vladimir Putin se je na odkritje odzval z vojno napovedjo tihotapskemu blagu.
Moskva – Parlamentarna skupščina Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) je v začetku julija sprejela resolucijo Združitev razdeljene Evrope, v kateri nacizem izenačuje s stalinizmom. Besedilo, pod katero sta se podpisali Litva in Slovenija, je naletelo na ostre obsodbe ruskih oblasti, v ruskih medijih pa spodbudilo članke o slovenski kolaboraciji z nacizmom.
Moskva– Ameriški predsednik Barack Obama je končal tridnevni delovni obisk v Rusiji, kjer se je včeraj srečal z ruskim premierom Vladimirjem Putinom pa tudi z njegovimi najostrejšimi kritiki, kakršen je nekdanji svetovni šahovski prvak Gari Kasparov. V govoru diplomantom ugledne Nove ekonomske šole je predstavil svoje videnje prihodnjih ameriško-ruskih odnosov. ZDA si želijo sodelovati z močno, hkrati pa demokratično Rusijo, je poudaril v sporočilu, ki je bilo namenjeno vsem državljanom Rusije.
Dan je bil oblačen in tako kot skorajda ves junij so tudi predzadnjo soboto v mesecu Moskvo ves dan »prale« manjše plohe in nevihte. A kljub nepredvidljivemu vremenu se je na postaji metroja Leninski prospekt ob pol enajstih zvečer zbrala množica ljudi – arhitektov, zgodovinarjev, novinarjev in vseh drugih ljubiteljev ruskega glavnega mesta. Pred njimi je bil velik izziv, nočno kolesarjenje od ene do druge kulturne znamenitosti jugozahodne Moskve, ki so nastale po drugi svetovni vojni in ki jih uvrščamo v arhitekturo postmodernizma. Na 23 kilometrov dolgo nočno kolesarjenje se je podalo kakih 500 poklicnih in ljubiteljskih kolesarjev, pa tudi takšnih, ki le redko sedejo na kolo in so ga najeli posebej za to priložnost, za kar so odšteli 15 evrov.
