Moskva – Parlamentarna skupščina Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) je v začetku julija sprejela resolucijo Združitev razdeljene Evrope, v kateri nacizem izenačuje s stalinizmom. Besedilo, pod katero sta se podpisali Litva in Slovenija, je naletelo na ostre obsodbe ruskih oblasti, v ruskih medijih pa spodbudilo članke o slovenski kolaboraciji z nacizmom.
Od naše dopisnice
Resolucija pravi, »da se je Evropa v 20. stoletju soočila z dvema totalitarizmoma, ki sta prinesla genocid, kratenje človekovih pravic in svoboščin ter vojne zločine in zločine proti človečnosti«, zato obsoja »vsakršno glorifikacijo totalitarnih režimov, tudi javnih shodov, na katerih se poveličuje nacistična ali stalinistična preteklost«. Šestinpetdeset članic Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi poziva »k enotnemu stališču do vseh totalitarizmov ne glede na ideološko ozadje«.
Rusija je najprej poskušala doseči umik resolucije, ko pa ji to ni uspelo, je glasovanje bojkotirala. Resolucijo je podprlo 308 od skupaj 320 poslancev; osem jih je bilo proti, štirje so se glasovanja vzdržali.
»Za nas je resolucija nesprejemljiva, saj gre za izkrivljanje zgodovine za politične cilje,« se je odzval tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Andrej Nesterenko. Poudaril je, »da to ne prispeva k atmosferi zaupanja in sodelovanja med državami članicami«. Besedilo sta obsodila tudi oba domova ruskega parlamenta, označila sta ga za »direktno žalitev spomina na več milijonov sovjetskih vojakov, ki so žrtvovali življenje za osvoboditev Evrope izpod fašistične šale«.
Z resolucijo je Evropa dobila dan spomina na žrtve nacizma in stalinizma, ki se jim bodo poklonili 23. avgusta, na dan podpisa sporazuma Molotov-Ribbentrop, s katerim sta si Adolf Hitler in Josip Stalin pred natanko 70 leti razdelila ozemlje vzhodne Evrope. Že čez teden dni je izbruhnila druga svetovna vojna.
V znak protesta nad omenjeno resolucijo so se pri ruskem časopisu Pravda odločili, da bodo do tega datuma objavili serijo člankov, v katerih bodo razkrivali temne madeže medvojne zgodovine držav, ki so resolucijo podprle. »Spremljali bomo zgodovino Litve v času nacizma in preverili, ali nima tudi Slovenija okostnjakov v omari. Če želite žaliti Rusijo, ki je kot članica SZ v boju proti nacizmu izgubila 26 milijonov sinov in hčera, potem bomo tudi mi objavljali neprijetna dejstva,« so zapisali v članku z naslovom Rusija: Ovse potvarja zgodovino.
»Medtem ko so Rusi in drugi državljani SZ žrtvovali 26 milijonov duš, da bi uničili fašizem-nacizem, so litovske oblasti zgradile koncentracijska taborišča Kaunas, Slobodka, HKP in Prawienischken ter zmasakrirale od 135 do 220 tisoč ljudi. Začeli so že pred nacistično okupacijo 24. junija 1941, z napadi litovskih fašistov na žide v Kaunasu. Med okupacijo je litovska stran izvršila umore, genocid, vojne zločine in zločine proti človečnosti.
Nič manj prizanesljivi niso bili na račun Slovenije: »Slovensko domobranstvo, SD, je bila kolaboracionistična sila, ki jo je ustanovil SS-general Rosener in je izvršila še hujša grozodejstva kot sam SS. Domobranci so se skupaj s SS borili proti svojim sonarodnjakom, partizanom, ki so se uprli Hitlerju. Ali je mogoče, da je Slovenec, ki je podprl resolucijo Ovseja, simpatizer domobrancev?« se sprašujejo v Pravdi. Slovenijo v parlamentarni skupščini Ovseja zastopa Roberto Batelli, poslanec italijanske narodne skupnosti.