Moskva – V ruskem glavnem mestu so bile kljub prepovedi mestnih oblasti manjše demonstracije ruskih borcev za pravice istospolno usmerjenih. Ti so bili tudi letos tarča pravoslavnih fundamentalistov in ultradesničarske mladine, ki so jih napadli z jajci, brcami in pestmi. Policija je priprla 13 gejevskih aktivistov, pa tudi nekaj njihovih nasprotnikov. To je bila že tretja propadla Parada ponosa (gay pride) v Moskvi, župan Jurij Lužkov pa je za tovrstne dogodke dejal, da so »satansko delo«.
Moskva – Ruski premier Vladimir Putin bo danes končal dvodnevni uradni obisk v Franciji, ki je tudi njegov prvi obisk na zahodu v novi vlogi. Tam je bil deležen večje pozornosti, kakor so je običajno deležni predsedniki vlad drugih držav. Na delovni večerji ga je namreč sprejel francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Ruska stran je hitela pojasnjevati, da so srečanja ruskih premierov s francoskimi predsedniki nekaj običajnega, na francoskem veleposlaništvu v Moskvi pa so prostodušno priznali, da gre za neobičajno prakso. V ruskih medijih zato vnovič ugibajo, kdo v Rusiji pravzaprav sprejema ključne zunanjepolitične odločitve: predsednik ali premier.
Vilnius- Zunanji ministri Evropske unije so na ponedeljkovem zasedanju vendarle prižgali zeleno luč za pogajanja o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in Rusijo, za kar so si prizadevali skoraj dve leti. Najprej je začetek pogajanj zaradi spora z mesom blokirala Poljska, nazadnje pa je z bojkotom grozila še Litva, kar je v Evropski uniji povzročilo razkol med »starimi« in nekaterimi »novimi« članicami, ki so dolgo živele pod sovjetskim škornjem in si tudi zato prizadevajo za bolj odločno evropsko politiko do Rusije.
Moskva – »Upam na konstruktiven dialog med državama, s katerim bomo vzpostavili dobrososedske odnose ter stabilnost in varnost na Kavkazu. Gruzincem, s katerimi nas povezuje dolgoletno prijateljstvo, iskreno želim mir in blaginjo,« je v čestitki ob 90. obletnici gruzinske neodvisnosti zapisal ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Izjava napoveduje novo poglavje v odnosih med Tbilisijem in Moskvo, ki so se zaostrili zaradi ruske krepitve vezi z gruzinskima separatističnima pokrajinama Abhazijo in Južno Osetijo, do katere je prišlo ob izteku predsedniškega mandata Vladimirja Putina. V tem času je bilo nad Abhazijo sestreljeno tudi gruzinsko brezpilotno vohunsko letalo; Gruzija je nemudoma obtožila Rusijo, ki je te trditve zavrnila. Zdaj je gruzinsko plat zgodbe potrdila komisija Združenih narodov, vendar je Moskva tudi to poročilo že zavrnila.
Vilnius – Litva je največja baltska država tako po površini kakor številu prebivalstva in je med baltsko trojko prva razglasila neodvisnost od nekdanje Sovjetske zveze. Veliko je k temu pripomogel predsednik Valdas Adamkus, eden najbolj priljubljenih litovskih politikov, ki se mu letos izteče drugi predsedniški mandat. Adamkusu, ki bo novembra dopolnil 82 let in je najstarejši predsednik v Evropi, je v zadnjem letu na oblasti uspel veliki met. »Mlada« članica Evropske unije je namreč sedemindvajseterico prepričala, da je med izhodišča pogajanj o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in Rusijo vključila tudi zahtevo po večji ruski energetski odgovornosti, sodelovanju Rusije pri preiskovanju pobojev med litovsko osamosvojitvijo, umorom poslovneža v ruski eksklavi Kaliningrad in kompenzacije za sovjetske deportirance ter obljubo o mirni poravnavi zamrznjenih konfliktov v gruzinskih separatističnih pokrajinah Južni Osetiji in Abhaziji. Izhodišča bodo potrdili že na današnjem zasedanju sveta EU za splošne zadeve in zunanje odnose v Bruslju, so nam zatrdili viri na litovskem zunanjem ministrstvu.
Moskva – »Rusija ob nespoštovanju mednarodnega prava ne bo molčala. Z vso resnostjo bomo obravnavali vmešavanja v zadeve drugih držav, posebej še takšnih, pri katerih prihaja do spreminjanja meja,« je v govoru na slovesnosti ob 63. obletnici zmage nad fašizmom opozoril ruski predsednik Dmitrij Medvedje. Ta je s prevzemom funkcije postal tudi vrhovni poveljnik ruskih oboroženih sil. Njegovo sporočilo je bilo brez dvoma namenjeno Združenim državam in njihovi vlogi pri razglasitvi neodvisnosti Kosova.
Moskva – Nekdanji ruski predsednik Vladimir Putin si po predaji predsedniških dolžnosti ni privoščil niti dneva oddiha. Že včeraj ga je namreč ruska duma potrdila na položaju predsednika vlade. Takšen razplet je bil pričakovan, saj vladajoča Enotna Rusija v spodnjem domu ruskega parlamenta obvladuje kar dve tretjini sedežev, stranko pa od izteka predsedniškega mandata naprej vodi prav Putin. Njegovo imenovanje za predsednika vlade je na včerajšnji izredni seji dume podprlo kar 392 poslancev, proti pa je glasovalo le 56 poslancev Komunistične partije. Pred glasovanjem je Putin v 45-minutnem govoru predstavil prednostne naloge prihodnje ruske vlade. Napovedal je, da bo Rusija z mesta gospodarsko šeste najmočnejše države že letos izrinila Veliko Britanijo.
Moskva - Prvi nastop Dmitrija Anatolijeviča Medvedjeva v vlogi predsednika je bil za zahodna ušesa zelo blagodejen. Med svoje glavne naloge je namreč uvrstil razvoj državljanskih in gospodarskih svoboščin v Rusiji, vladavino prava in boj proti korupciji. Zaradi pomanjkanja vsega tega je bil njegov predhodnik Vladimir Putin pogosto tarča kritik Zahoda, še posebej Združenih držav. Ruski politolog Fjodor Lukjanov ob tem opozarja, da je navdušenje nad Medvedjevom preuranjeno: »Njegov slogan je kontinuiteta. Za politika bi bilo zelo neumno, če bi spremenil smer, zaradi katere je Putin v Rusiji užival veliko priljubljenost.« Tuji državniki bodo Medvedjeva na štiri oči prvič spoznali na vrhu EU-Rusija, ki bo v organizaciji Slovenije potekal konec junija, mesec zatem pa se bo novi ruski predsednik udeležil tudi vrha G-8 na Japonskem.
