Osebna stran Polona Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Kar zadeva skoraj pet let trajajočo vojno v Siriji, ki je zahtevala že 250.000 življenj, Rusija ni prevzela pobude samo v smislu vojaškega obračuna z Islamsko državo, pač pa je tudi na čelu diplomatskih prizadevanj za rešitev konflikta.
»Verjetnost terorističnega dejanja seveda obstaja,« se je ruski premier Dmitrij Medvedjev kot prvi predstavnik ruskih oblasti pridružil čedalje številnejšim zagovornikom hipoteze, da je za najhujšo tragedijo v ruskem civilnem letalstvu kriva podtaknjena bomba. Na zadnji seji ruske vlade so razpravljali, da bi prepoved poletov, ki že velja za Egipt, razširili tudi na druge države.
Kanclerka Angela Merkel je v dokaz, da bodo prebežniki ob postavljanju preprek na sredozemski ali balkanski poti vedno našli nove načine za pot proti zahodni Evropi, navedla primer tako imenovane arktične poti, ki vodi iz Rusije na Norveško. Po tej poti so lani vstopili tja samo štirje prebežniki, septembra 420, oktobra pa jih je bilo že 500 na teden. Zaradi velikega števila so nekateri obtičali v Rusiji, saj je zmanjkalo koles, s katerimi je edino mogoče prečkati mejo.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je včeraj v Moskvi sestal s posebnim odposlancem Združenih narodov za Sirijo Staffanom de Misturo, s katerim sta prejšnji konec tedna na Dunaju sodelovala v doslej najbolj obsežnih pogajanjih za končanje štiri leta in pol trajajočega sirskega konflikta.
V Rusiji svarijo pred kopensko operacijo proti Islamski državi v Siriji in Iraku, o kateri v zadnjih dneh razmišljajo v Združenih državah Amerike. »Kakršnakoli operacija ameriške vojske v Siriji − najsi gre za kopensko ali letalsko − je nezakonita. Washington od Sirije, ki je suverena država, za to ni dobil povabila,« je izjavil predsednik dumskega odbora za zunanje zadeve Konstantin Kosačov. Hkrati je zatrdil, da Rusija v Sirijo v nobenem primeru ne bo poslala kopenske vojske.
V severni ruski prestolnici Sankt Peterburgu še vedno žalujejo za žrtvami največje letalske nesreče v ruski in sovjetski zgodovini. Umrlim, 224 jih je bilo, so se poklonili z ganljivo slovesnostjo, med katero je na osrednjem mestnem trgu zagorelo na tisoče svečk. V Kremlju ne izključujejo možnosti, da se je zgodil teroristični napad.
V Rusiji je bil 1. november dan žalovanja za 224 žrtvami letalske nesreče na Sinajskem polotoku. Na kraj tragedije so že prispeli ruski preiskovalci, med razbitinami so našli obe črni skrinjici. V mrtvašnico v Kairu so že prepeljali večino posmrtnih ostankov.
Evropska poslanka Yana Toom (Alde) iz Estonije je ena najostrejših nasprotnic sankcij proti Rusiji, saj je prav baltska trojka zaradi ruskih protiukrepov utrpela največje izgube. Za estonske kmete je bilo rusko tržišče ključno, z njegovo izgubo pa so do zdaj utrpeli že za 8 milijard evrov izgub.