Moskva – Na treh ruskih državnih televizijskih postajah so v ponedeljek zvečer predvajali obsežen intervju s premierom Vladimirjem Putinom, ki je bil njegov prvi daljši nastop po oznanilu, da se namerava vrniti na predsedniški položaj.
Moskva – »Vse najboljše, gospod predsednik!« je z oskarjem kar dvakrat nagrajena hollywoodska igralka Hillary Swank zaželela proruskemu čečenskemu predsedniku Ramzanu Kadirovu na njegov 35. rojstni dan, ki ga je ta v čečenskem glavnem mestu Grozni na začetku oktobra praznoval z ekstravagantno zabavo.
Kijev – Ukrajinski politolog Aleksej Golobuckij je namestnik direktorja politične Agencije za modeliranje situacij, ki se je v Ukrajini prva začela ukvarjati z dolgoročnimi političnimi napovedmi in to ne le glede ukrajinskih notranjepolitičnih razmer, ampak tudi odnosov Ukrajine s partnerji na zahodu in v Rusiji. Zdaj so ti odnosi močno načeti zaradi obsodbe nekdanje ukrajinske premierke Julije Timošenko, na kar se je mednarodna skupnost prvič odzvala »povsem sinhrono«. Po mnenju Golobuckega to dokazuje, da bodo pritiski pojenjali šele, ko bodo Timošenkovo izpustili iz zapora in ji omogočili politično udejstvovanje. Sodeč po njegovih napovedih bo kmalu spet na prostosti.
Kijev – Nekdanja ukrajinska premierka Julija Timošenko je bila zaradi zlorabe položaja pri podpisu plinske pogodbe z Rusijo obsojena na sedem let zapora, prisodili pa so ji tudi triletno prepoved opravljanja državne službe. Sodišče je odločilo še, da je ukrajinsko plinsko podjetje Neftogaz s svojim ravnanjem oškodovala za skoraj 140 milijonov evrov, ki jih bo morala povrniti v celoti. »S to obsodbo se je Ukrajina vrnila v leto 1937, ko so se pri nas dogajale množične represije. Danes moramo biti močni. Avtoritarnemu režimi so šteti dnevi!« je Timošenkova ostala neuklonljiva tudi po obsodbi, ki je ni raztrgala samo Evropska unija, ampak tudi Rusija.
Kijev – Slovenski predsednik Danilo Türk končuje dvodnevni uradni obisk v Ukrajini, kjer poglablja politične in gospodarske vezi med državama. »Evropska unija ni samo ekonomska unija, ampak je utemeljena tudi na skupnosti vrednot,« je poudaril v Kijevu, kjer je izrazil podporo ukrajinskemu vstopu v Evropsko unijo, ki pa ni mogoč brez izpolnjevanja kriterijev za članstvo. »Poleg tega je za to tako v Ukrajini kot v Evropski uniji potrebna politična volja. Slovenija je opredeljen, čvrst dejavnik krepitve politične volje znotraj Evropske unije,« je z načelnim stališčem nastopil na srečanju z ukrajinskim predsednikom Viktorjem Janukovičem.
Kijev – Na okrožnem sodišču v Kijevu bodo predvidoma danes razglasili sodbo proti nekdanji ukrajinski premierki Juliji Timošenko, ki je obtožena zlorabe položaja pri podpisu pogodbe z Rusijo za dobavo plina. Sojenje so prekinili konec septembra, domnevno zato, da bi predsedniku Viktorju Janukoviču omogočili najti rešitev, s katero bi utišal kritike EU in se hkrati izognil podobi poraženca. Poznavalci razmer so napovedovali, da bo to poskušal doseči z dekriminalizacijo 365. člena kazenskega zakonika, ki za zlorabo položaja predvideva zaporno kazen, a so poslanci vrhovne rade to možnost prejšnji teden zavrnili. To pomeni, da Timošenkovo v primeru obsodbe čaka od 7 do 14 let zapora. Pred razglasitvijo »zgodovinske sodbe« smo preverili razpoloženje v taborih njenih zagovornikov in nasprotnikov.
Moskva – V Rusiji se danes spominjajo pete obletnice umora preiskovalne novinarke Ane Politkovske, ki je vsemu svetu razkrivala ruske zlorabe v Čečeniji, molčala pa ni niti o zločinih čečenskih upornikov. Ker se hočejo izogniti politizaciji žalnih slovesnosti v predvolilnem obdobju, bodo v njen spomin letos potekale brez javnega shoda, ki se je v Moskvi vsako leto začel z igranjem glasbe, ki jo je na usodni dan med vračanjem z dela poslušala v avtomobilu. Pred vrati svojega doma je umrla ob 16.30 po moskovskem času. Stara je bila 48 let.
Moskva – Ruski premier Vladimir Putin je konec septembra potrdil, da se bo na volitvah marca prihodnje leto potegoval za tretji predsedniški mandat, zdaj pa je v uvodniku časopisa Izvestija predstavil svojo vizijo integracije postsovjetskega prostora po zgledu Evropske unije, ki jo je poimenoval Evrazijska unija. Ker sodi zunanja politika v domeno Kremlja, je predstavitev zunanjepolitičnega megaprojekta mogoče razumeti kot nedvoumno potrditev Putinovih predsedniških ambicij. Projekt dolgoročnega gospodarskega razvoja nekdanjih sovjetskih republik je razgrnil v letu dvajsete obletnice razpada ZSSR, zato so mu na zahodu nemudoma pripisali ambicije oživljanja Sovjetske zveze. Razpad sovjetskega imperija je Putin pred leti resda označil za največjo geopolitično katastrofo 20. stoletja, »vendar bi bilo naivno restavrirati ali kopirati preteklost«, je zavrnil omenjene razlage.
