Osebna stran Polona Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
V Rusiji imajo dolgo tradicijo praznovanj 1. maja, ki ga je gonilna sila boljševistične revolucije Vladimir Ilič Lenin kot dan delavskih demonstracij in boja začel popularizirati že leta 1896. Nelegalno so ga praznovali že pred tem, prvič leta 1890, in sicer pod imenom dan mednarodne solidarnosti z delavci. Prvi uradni majski shod je bil leta 1917, ko je na ulicah zadonelo: »Vsa oblast Sovjetom!«
Sovjetski pokol v Katinskem gozdu je že dolgo ena največjih ovir v poljsko-ruskih odnosih. Zdaj ko je Rusija vendarle pokazala pripravljenost, da Poljski preda arhive NKVD, se je v Katinskem gozdu zgodila še ena tragedija. Zdi se, kot da bi bil gozd na rusko-beloruski meji nekakšno poljsko prekletstvo. Pred slovesnostjo, ki se je še najbolj približala zgodovinski spravi med Poljsko in Rusijo, je na letališču v Smolensku strmoglavilo potniško letalo Тupoljev-154, na katerem sta bila poleg predsedniškega para tudi poveljnik generalštaba poljske vojske in vodja predsedniškega urada ter številni drugi visoki poljski predstavniki. Pred sedemdesetimi leti je v Katinu umirala poljska inteligenca, včeraj poljska politična elita.
»Želim vam vesel praznik. Prihaja pomlad, ko se ženske razcvetite kot rože. Tudi če ste že drugače lepe, pametne in očarljive,« je že v petek dopoldne s čestitkami pohitel kurator ruskega ministrstva za zunanje zadeve Jevgenij Karlov. To je storil mehkozvočno in gostobesedno, kot to znajo le Rusi. Zvečer se je s šopkom irisov in bonboniero oglasil še stanodajalec Volodja. V Rusiji je 8. marec državni praznik in dela prost dan, predvsem pa čas prave potrošniške orgije, ki je večja le še okoli novega leta.
V največji evropski državi s 46 milijoni prebivalcev in 36,6 milijona registriranih volivcev volijo petega predsednika po razpadu Sovjetske zveze leta 1991. Vse dosedanje volitve je zaznamoval razkol med proruskim vzhodom in jugom in proevropskim zahodom države in tokratne volitve niso izjema. Na vzhodu podpirajo predsednika Stranke regij Viktorja Janukoviča, na zahodu pa premierko Julijo Timošenko, ki sta v prvem krogu predsedniških volitev 17. januarja prejela največ glasov. Javnomnenjske raziskave več možnosti za zmago pripisujejo Janukoviču, ki mu napovedujejo do 11-odstotno prednost.
V Ukrajini volijo novega predsednika, kar so prve volitve po razvpiti oranžni revoluciji, o kateri je v Kijevu trenutno težko slišati dobro besedo. Zaradi razočaranja nad njenimi dosežki bo največ glasov najverjetneje dobil poraženec izpred petih let, predsednik Stranke regij in dvakratni premier Viktor Janukovič, ki pa mu bo za zmago v prvem krogu najverjetneje zmanjkalo glasov.
Na zadnji dan minulega leta je bila Triumfalna ploščad v središču Moskve kot iz pravljice. Številni mimoidoči so se ustavljali ob razkošnem novoletnem drevescu in tu in tam pritegnili pevcem novoletnih pesmi, ki so spremljale ples padajočih snežink. Belo idilo je motilo na stotine policistov in vojakov, ki so z ograjo zapirali okolico in zadirčno preusmerjali promet.
Ko je prvi ruski predsednik Boris Jelcin v prvih urah novega tisočletja odstopil s položaja, za naslednika pa imenoval Vladimirja Putina, se nikomur ni sanjalo, da bo ta komaj rojeni politik zaznamoval prvo desetletje 21. tisočletja. Zdaj se lahko zgodi, da bo njegova tudi druga dekada. Putin, ki že drugič opravlja funkcijo premiera, v zadnjem pogovoru z državljani ni izključil, da se bo na predsedniških volitvah leta 2012 še tretjič potegoval za predsedniški položaj. Lanske ustavne spremembe, s katerimi so predsedniški mandat podaljšali s štirih let na šest, so mu menda pisane na kožo.
V požaru, ki se je v noči na soboto razplamtel v lokalu v mestu Perm na Uralu, je po še nepopolnih podatkih življenje izgubilo 112 ljudi, 140 je ranjenih, od tega jih je kar 90 v kritičnem stanju. Za tragedijo v klubu s pomenljivim imenom Šepavi konj je skorajda gotovo kriva šepava varnost. Zabava ob osmi obletnici odprtja kluba se je spremenila v najhujši požar v postsovjetski zgodovini. Usoden je bil ognjemet, zaradi katerega je rustikalno opremljeni lokal v trenutku postal goreči pekel z enim samim izhodom. Panika je bila še toliko večja, ker se je vse skupaj zgodilo v bliskoviti naglici in popolni temi. Zaradi ognjemeta, ki je zanetil požar, je namreč nastal tudi kratki stik v električni napeljavi. Izjave preživelih so ena hujša od druge. »Požar se je razplamtel v nekaj sekundah. Bilo je, kot da bi zagorela senena kopica. Pobegniti je bilo mogoče skozi en sam izhod, kjer so me skoraj pohodili,« je za AP agonijo opisala Svetlana Kuvšinova. »Vse je bilo v dimu, nič nisem videla,« je za rusko televizijo povedala Olga. Čez ramena je imela poveznjen krznen plašč, na katerem so bili vidni sledovi minule noči. Za večino žrtev je bil usoden dim, veliko ljudi pa so v paniki poteptali. »Rad bi videl tistega človeka, ki je takemu klubu dovolil obratovati. On osebno je ubil mojo hčer,« je oče ene od preminulih Leonid Mirošničenko le s težavo zadrževal jok. V Perm je nemudoma odpotoval minister za izredne razmere Sergej Šojgu in razkril, da so bili lastniki kluba zaradi neustrezne požarne varnosti v preteklosti že dvakrat opozorjeni. Klub je kljub temu nemoteno obratoval, kar v Rusiji ni nič nenavadnega. Dokler požarni inšpektorji prejemajo zajetno podkupnino, so namreč pripravljeni zamižati na eno oko. »Nimajo niti možganov niti vesti,« je bil oster ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, ki je ob prevzemu položaja boj proti korupciji izbral za svojo prednostno nalogo. Ponedeljek je razglasil za dan žalovanja. Policija je že priprla lastnika lokala, ki se je izrekel za nedolžnega, češ da je klub oddajal v najem, solastnika, direktorico in tri druge osumljence. V preiskavi so proučili več možnih vzrokov za požar, glavni pa je nepazljivo ravnanje s pirotehničnimi sredstvi, zaradi česar je v Rusiji že slišati pozive, naj se takoj prepove njihova uporaba. Še bolj zato, ker se je v mestu Tver na isti dan med snemanjem filma zgodila nesreča zaradi uporabe pirotehničnih sredstev. Na srečo žrtev ni bilo, gmotna škoda pa je precejšnja. V požarih v Rusiji vsako leto umre 18.000 ljudi, štirikrat toliko kot v zahodni Evropi ali Združenih državah Amerike. Neupoštevanje protipožarnih navodil je bilo krivo za 63 žrtev požara, ki je marca 2007 izbruhnil v domu za ostarele na jugu Rusije, decembra istega leta pa je v požaru v moskovski kliniki za odvajanje od prepovedanih drog umrlo 45 ljudi. Bili so ujeti v stavbi z blokiranimi zasilnimi izhodi in rešetkami na oknih.
Slovenski minister za gospodarstvo Matej Lahovnik in ruski minister za energetiko Sergej Šmatko sta včeraj v Moskvi podpisala medvladni sporazum o sodelovanju pri gradnji in delovanju plinovoda Južni tok na ozemlju Slovenije, pri čemer sta bila prisotna tudi premiera obeh držav Borut Pahor in Vladimir Putin. »Danes smo podpisali zadnji sporazum, ki je bil potreben, da projekt Južni tok zaživi. Postal je vseevropski energetski projekt,« je podpis pospremil Putin, ki je pred tem sicer dejal, da je »danes seveda najpomembnejša stvar nogomet«. Predvsem s šalami na račun nogometa je led prebil tudi Pahor, ki je Putinu med drugim predal tudi pozdrave libijskega voditelja Moamerja Gadafija.