Nekdanjega gruzinskega predsednika Mihaila Saakašvilija smo nazadnje opazili septembra lani v New Yorku, kjer se je v športni opravi brezskrbno sprehajal po Brooklynu. Slavni ubežnik, ki ga v domovini iščejo zaradi korupcije in brutalnega obračuna z opozicijskimi protestniki, je zdaj postal guverner Odese, etnično razdeljenega in skorumpiranega ukrajinskega pristaniškega mesta.
»Naš bog je ženska, protesti so naša misija, golo oprsje pa naše orožje,« je slogan ukrajinske toples senzacije Femen, ki po Evropi že nekaj časa dviguje prah. Z goloto so spravile v zadrego številne vodilne svetovne politike, od ruskega predsednika Vladimirja Putina do italijanskega premiera Silvia Berlusconija.
Moskva – Za 29-letno mater samohranilko Irino Kraškovo iz zaspanega ukrajinskega mesta Vradijevka se je običajen julijski poletni večer spremenil v nočno moro. Po napornem dnevu se je s prijateljicami odpravila v nočni klub, kar se je pokazalo za napako, ki jo bo obžalovala vse življenje. Med vračanjem domov ji je pot prekrižalo policijsko vozilo, v katerem sta poleg voznika sedela dva policista. Trojica jo je odpeljala v bližnji gozd, kjer so jo brutalno pretepli in posilili.
Ukrajinsko feministično gibanje Femen že od leta 2008 opozarja na enakopravnost in mlade ženske spodbuja k sodelovanju v politiki, družbenem življenju in gospodarstvu. Izbrale so toples proteste, s katerimi so v zadnjih mesecih popestrile dogajanje v številnih evropskih državah.
Moskva – V predmestju Moskve so pokopali nekdanjega polkovnika ruske vojske Jurija Budanova, ki je bil simbol zločinov ruske vojske v Čečeniji in je konec tedna postal žrtev umora po naročilu. Med drugo čečensko vojno je poveljeval 160. gardijskemu tankovskemu polku, za kar je bil odlikovan z medaljo za hrabrost, ki so mu jo pozneje odvzeli skupaj z nazivom. Zaradi ugrabitve in umora 18-letne Čečenke Elze Kungajeve so ga leta 2003 obsodili na desetletno zaporno kazen. Postal je prvi in doslej edini obsojeni ruski vojni zločinec, kar je pred desetimi leti močno polariziralo rusko družbo, podoben učinek pa utegne imeti tudi njegov umor. Zgodil se je le dva dni pred dnevom Rusije, praznikom ruskega domoljubja, zato je še bolj verjetno, da je šlo za provokacijo z namenom podžgati medetnično napetost. Na praznični dan je peščica ruskih nacionalistov že pripravila shod v njegovo podporo. »Ubili so heroja, kar je treba maščevati,« je bilo mogoče prebrati na njihovih transparentih.
Moskva – »Dvajset let po padcu berlinskega zidu imata Nato in Rusija enkratno priložnost, da presežeta hladnovojno zapuščino medsebojnega nezaupanja in začneta graditi odnose, ki ne bodo temeljili na pretiranih percepcijah o medsebojnih grožnjah,« so poudarili v poročilu, ki sta ga pred vrhom v Lizboni pripravila mednarodni Inštitut za strateške študije (IISS) in moskovski Inštitut za sodobni razvoj (INSO), ki svetuje tudi predsedniku Dmitriju Medvedjevu. Ta se bo v Lizboni udeležil zasedanja sveta Nato-Rusija, prvega po gruzinsko-ruski vojni v Južni Osetiji avgusta 2008. »Odnos Medvedjeva me je navdušil. Strinja se, da srečanje v Lizboni ponuja priložnost, da skupaj zgradimo moderno, trpežno in dolgoročno strateško partnerstvo,« je zgodovinsko srečanje za Ria Novosti napovedal generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen.
Moskva – V ruski dumi in ukrajinski vrhovni radi se je včeraj ob 11. uri po moskovskem času začela razprava o ratifikaciji rusko-ukrajinskega sporazuma, na podlagi katerega bo Ukrajina v naslednjih desetih letih ruski plin kupovala s 30-odstotnim popustom, v zameno pa lahko rusko črnomorsko ladjevje na ukrajinskem polotoku Krim ostane kar do leta 2047. Dogovor, ki bo po besedah predsednika parlamenta Borisa Grizlova pripomogel k strateški stabilnosti celotne Evrope, so v Rusiji podprli vsi, v Ukrajini pa 236 od skupaj 450 poslancev. Med razpravo se je v ukrajinskem parlamentu razdivjala prava vojna, demonstracije pa so potekale tudi pred poslopjem.
