Polona Frelih - tvoja kandidatka za Evropske volitve 2024

🔥 9. junija glasujemo proti pokvarjenim elitam!

🇸🇮 Najprej Slovenija!

𝕏 @PolonaFrelih

Logo

Intervju s PolonoResnica o migrantihO vojni

Od pomorske bitke do vojne z jajci

Moskva – V ruski dumi in ukrajinski vrhovni radi se je včeraj ob 11. uri po moskovskem času začela razprava o ratifikaciji rusko-ukrajinskega sporazuma, na podlagi katerega bo Ukrajina v naslednjih desetih letih ruski plin kupovala s 30-odstotnim popustom, v zameno pa lahko rusko črnomorsko ladjevje na ukrajinskem polotoku Krim ostane kar do leta 2047. Dogovor, ki bo po besedah predsednika parlamenta Borisa Grizlova pripomogel k strateški stabilnosti celotne Evrope, so v Rusiji podprli vsi, v Ukrajini pa 236 od skupaj 450 poslancev. Med razpravo se je v ukrajinskem parlamentu razdivjala prava vojna, demonstracije pa so potekale tudi pred poslopjem.


 

Od naše dopisnice

Ukrajinska opozicija, ki nasprotuje podaljšanju najemne pogodbe za pristanišče Sevastopol, je pred ratifikacijo svoje člane in privržence pozivala, naj s »pomorsko bitko« preprečijo »vojaško uzurpacijo naše države«, kot se je izrazil nekdanji predsednik Viktor Juščenko. Namesto pomorske se je v vrhovni radi razdivjala bitka z jajci, njena tarča pa je postal predsednik parlamenta Volodimir Litvin, ki sta ga morala telesna stražarja pred jajčnim rafalom zaščititi z dežniki. Poslanci iz Bloka Julije Timošenko ter stranke Naša Ukrajina nekdanjega predsednika Juščenka so posegli tudi po dimnih bombah, poslanci vladajoče Stranke regij pa so občutili celo njihove pesti. »Dimne bombe so vrgli naši poslanci, a za to nam bo sodila zgodovina. Odločili smo se, da bomo uporabili vsa sredstva, z izjemo orožja,« je bil odkritosrčen Andrij Ševčenko, poslanec Bloka Julije Timošenko.

»Niti dimne bombe niti jajca večini ne bodo preprečila, da bo sprejela svojo odločitev,« se ni dal zmesti premier Mikola Azarov. Pred tem so o dogovoru glasovali tudi v odboru za nacionalno varnost in obrambo. Sedem članov je glasovalo za, sedem jih je bilo proti. »Prepričan sem, da dogovora ne bi smeli ratificirati, še posebej ne v torek,« je predsednik odbora Anatolij Gricenko odsvetoval ratifikacijo.

Burno je bilo tudi pred parlamentom, kjer se je zbralo kakih deset tisoč privržencev opozicije, med njimi veliko takih, ki so tja pripotovali z zahoda Ukrajine. Po pisanju ruskega spletnega portala Newsru, ki se sklicuje na neimenovane vire, je nekdanja ukrajinska premierka Timošenkova vsakemu udeležencu obljubila honorar v višini 12,5 dolarja. Svoje privržence je pozvala, naj se znova zberejo 11. maja, ko se bo začela kampanja za predčasne parlamentarne volitve, saj ima v parlamentu trenutno večino Stranka regij predsednika Viktorja Janukoviča. »Smrt izdajalcem!« in »Krim je naš!« je vzklikala razgreta množica, ki jo je le policijski živi ščit ločil od kakih pet tisoč Janukovičevih privržencev. Pred parlamentom so že na predvečer ratifikacije postavili svoje šotore, nad katerimi so se bohotili napisi: »Ukrajina in Rusija – strateški partnerici.«

Še danes pretežno rusko govoreči Krim je sovjetski voditelj Nikita Hruščov, ki je bil Ukrajinec, leta 1954 podaril takrat še Sovjetski socialistični republiki Ukrajini. Po razpadu Sovjetske zveze so se tamkajšnji prebivalci poskušali odcepiti, a jim to ni uspelo. Z referendumsko odločitvijo iz leta 1994 je polotok dobil status avtonomne ukrajinske republike, ki ohranja tesne vezi z Rusijo. Del ruskih politikov, med katerimi je brez dvoma najbolj glasen moskovski župan Jurij Lužkov, vztraja, da je vojaško oporišče iz darila izvzeto, saj je bilo po odloku iz leta 1948 kot pomorsko oporišče v upravljanje dodeljeno federalnim oblastem, torej Moskvi.

Večina prebivalcev se še zdaj počuti bliže Rusiji, kar dokazujejo tudi zadnje javnomnenjske ankete, ki so jih med 22. in 25. aprilom opravili pri fondu gospodarski in humanitarni razvoj Moskva-Krim. Kar 87,5 odstotka prebivalcev polotoka in 95,7 odstotka prebivalcev Sevastopola podpira odločitev o podaljšanju najemne pogodbe za rusko črnomorsko ladjevje. Tudi zato, ker je rusko vodstvo že obljubilo, da se v naslednjih tridesetih letih ne bodo posvečali le posodobitvi pomorskega oporišča, ampak celotnega območja. Poveljnik ruske vojne mornarice admiral Vladimir Visocki je k temu dodal, da bodo tudi pri posodobitvi flote upoštevali ukrajinske interese.


𝕏   Facebook   Telegram   Viber

28/4/2010 clanek-1671804.md

Priporočam

Nacionalizem in nacionalna identiteta

Plinski računi brez krčmarja

Vladavina dveh Viktorjev?

Od diktature do demokracije

Poraz Cheneyevih vojščakov

Polono Frelih za Evropski Parlament!

Kandidat Stranke Resnica: Polona Frelih

Naš program: predvsem podpora našim državljanom in nikomur drugemu. Ne gremo v vojno, hranimo gotovino (brez digitalnega evra), živimo svobodno in zdravo brez obveznega cepljenja.

Glasuj za stranko Resnica (številka 10 na seznamu) in napiši Frelih. Na listi stranke sem na 2. mestu.

Polonca Frelih, stranka Resnica

Danes je tvoj glas naša moč! #zaSlovenijo