Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je med obiskom v Nemčiji potrdil, da obstaja dogovor o ostrejših ukrepih proti Iranu, o čemer je že pred njim več razkril ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Pojasnil je, da so se v osnutku resolucije izognili »paralizirajočim sankcijam« proti Iranu, kakor se je izrazila ameriška državna sekretarka Hillary Clinton; resolucija vključuje nedavno sklenjeni dogovor o bogatenju iranskega urana v Turčiji, poleg tega pa dopušča tudi možnost pogajanj z Iranom, če bo ta izrazil pripravljenost. Čeprav je prav ruska diplomacija dosegla omilitev osnutka resolucije o iranskem jedrskem programu, so rusko-iranski odnosi padli na najnižjo točko v zadnjem desetletju.
Moskva – V Jekaterinburgu se je končal vrh Šanghajske organizacije za sodelovanje, ki je nekakšna protiutež ameriški navzočnosti v Srednji Aziji. To odraža tudi sklepna deklaracija, ki poudarja stremljenje k multipolarni svetovni ureditvi in večjo vlogo te regionalne organizacije pri aktualnih mednarodnih izzivih. Poleg Rusije in Kitajske ter Kazahstana, Kirgizije, Tadžikistana in Uzbekistana utegnejo polnopravne članice že kmalu postati tudi Iran, Indija, Pakistan in Mongolija, katerih predsedniki so skupaj z afganskim voditeljem Hamidom Karzaijem na tokratnem srečanju sodelovali kot opazovalci.
Moskva – V Jekaterinburgu na Uralu, ki je znan predvsem kot prizorišče boljševiške usmrtitve družine carja Nikolaja II., poteka vrh Šanghajske organizacije za sodelovanje, ki je bila ustanovljena leta 1996 in poleg Rusije in Kitajske vključuje še Kazahstan, Kirgizijo, Tadžikistan in Uzbekistan. Regionalna organizacija si prizadeva postati glavni vojaški in politični blok v Srednji Aziji. Kot politična in vojaška protiutež Natu je nastala tudi Organizacija dogovora o kolektivni varnosti (ODKB), v kateri poleg Rusije sodelujejo še Armenija, Belorusija, Uzbekistan, Tadžikistan, Kirgizija in Kazahstan. Predsedniki teh držav so se zbrali v Moskvi na predvečer vrhunskega zasedanja Šanghajske organizacije za sodelovanje.
Moskva – Kaspijska konferenca, ki jo je v Teheranu gostil iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad, udeležili pa so se je predsedniki vseh drugih držav ob Kaspijskem morju, se je končala z deklaracijo, ki je v prvi vrsti odločna podpora iranskim jedrskim ambicijam in zaveza, da države tega območja v nobenem primeru ne bodo rabile za odskočno desko za napad na Iran. Sestanek je trajal cele štiri ure in čeprav niso dosegli dogovora o razdelitvi Kaspijskega morja, so bili s prvim sestankom po petletnem premoru zadovoljni vsi udeleženci. Najbolj zagotovo država gostiteljica.
Moskva – Čas prihoda ruskega predsednika Vladimirja Putina v Teheran je bil zaradi informacij, da tam nanj prežijo samomorilski napadalci, skrbno varovana skrivnost in tja je namesto v ponedeljek zvečer prispel šele v torek zjutraj. Najprej se je udeležil kaspijske konference, nato pa se je na štiri oči srečal z iranskim predsednikom Mahmudom Ahmadinedžadom in vrhovnim iranskim verskim voditeljem Ajatolo Ali Hamnejem. V ospredju je bilo seveda iransko jedrsko vprašanje.
