Film z naslovom Rusija 88, kar pomeni »Heil Hitler« – črka H je osma v ruski abecedi – so ruski kritiki označili za najboljši film lanskega leta. Gre za fiktivno zgodbo o življenju moskovske neonacistične tolpe in vsebuje številne eksplicitne prizore napadov na neslovanske etnične manjšine, ki jih njihovi pripadniki snemajo zato, da jih potem objavijo na internetu. Film režiserju Pavlu Bardinu ni prinesel slave, ampak ovadbo zaradi sovražnega govora in spodbujanja rasne nadvlade. Pomagala mu niso niti pojasnila, da je želel zgolj opozoriti na priljubljeno prakso, ko dejanske tolpe na spletu objavljajo rasistične napade, in da gre pri vsem skupaj za obsodbo in ne promocijo rasizma.
Kijev – V prostorih osrednje volilne komisije v Kijevu so preštevali glasove nedeljskih predsedniških volitev, pred poslopjem pa se je zbralo več sto privržencev predsedniškega kandidata Viktorja Janukoviča, ki je v prvem krogu zbral največ glasov. Staro in mlado se je veselilo njegove uvrstitve in zagotavljalo, da ne bodo dovolili ponovitve scenarija izpred petih let, ko so zaradi množičnih kršitev razveljavili drugi krog volitev, na katerih je potem zmagal sedanji predsednik Viktor Juščenko. »Pri nas je zelo popularna anekdota, ki gre takole: Če ima nekdo ženo z dvema levima rokama, ga njegovi prijatelji začnejo zbadati, da mu jo je verjetno izbralo sodišče. Na ta način je predsednik postal Juščenko in jaz ga ne priznavam,« se je razburjal udeleženec shoda Ivan, ki je v Kijev pripotoval iz Odese, pristaniškega mesta na jugu.
Alkohol je nepogrešljiv del ruske družbe. Ruske knjige, filmi in gledališke predstave vedno znova opominjajo, da je ruski narod s kozarčkom od nekdaj premagoval mraz, utrujenost in si z njim priskrbel nujno potreben beg od tegob vsakdanjika. Prav tako si v Rusiji skorajda ni mogoče predstavljati slavja, na katerem ne bi vsaj nekajkrat nazdravili s po 50 mililitri.
Ko steče beseda o novodobnih ruskih bogataših oziroma oligarhih, kot tukaj imenujejo tajkune, vsi pomislimo na neokusne vile, gromozanske limuzine, roke polne zlatega nakita in razsipavanje denarja v dragih moskovskih restavracijah in klubih. Na veliki nogi je nekoč živel tudi German Sterligov, nekdanji lastnik borzne hiše Alisa (poimenoval jo je po svojem psu) in razkošnih pisarn v finančnih četrtih Londona in New Yorka, ki je že pri štiriindvajsetih letih prislužil svoj prvi milijon dolarjev, iz katerega je kmalu naredil nekaj sto milijonov.
»Za nas, dekleta!« vabi slogan na reklamnih lepakih, ki so v dneh okoli novega leta viseli po vseh večjih ruskih mestih. Oglas vabi k nakupu nove vrste vodke, poimenovane Damska, ki cilja predvsem na uspešne, izobražene in poročene ženske polnih denarnic. Lepo oblikovana steklenica, posejana z metuljčki, sicer vsebuje destilat, ki se po vsebnosti alkohola v ničemer ne razlikuje od preostalih 2500 vrst ruske vodke.
Ana Krupskaja, 17-letna študentka oglaševanja iz mesta Voronež, je takšna kot večina njenih sovrstnic. Rada plava, se druži s prijatelji in se nadvse veliko hihita. Privržena članica prokremeljske mladine Naši, med novinarsko ekskurzijo po doslej najbolj obleganem taboru največjega ruskega mladinskega gibanja pa tudi vodička Delove ekipe, je od večine drugih najstnic drugačna po tem, da raje kot o fantih svojih let govori o ruskem predsedniku Vladimirju Putinu.
London – Princ Harry, mlajši, predvsem pa bolj neugnani sin britanskega prestolonaslednika Charlesa, bo na sedemmesečno misijo v Irak odpotoval spomladi, skupaj z drugimi pripadniki elitnega polka Blues and Royals. Presenetljiva novica z britanskega dvora je v Britaniji odjeknila le dan po napovedi umika 1600 britanskih vojakov iz Iraka. Podrobnosti misije »modre krvi« bodo do konca ostale državna skrivnost, saj je princ Harry v Iraku potencialno zelo zaželena tarča. Britansko obrambno ministrstvo »rumene« medije svari pred pretirano zvedavostjo.
