Alkohol je nepogrešljiv del ruske družbe. Ruske knjige, filmi in gledališke predstave vedno znova opominjajo, da je ruski narod s kozarčkom od nekdaj premagoval mraz, utrujenost in si z njim priskrbel nujno potreben beg od tegob vsakdanjika. Prav tako si v Rusiji skorajda ni mogoče predstavljati slavja, na katerem ne bi vsaj nekajkrat nazdravili s po 50 mililitri.
Kar je videti kot nedolžna tradicija, med prebivalci terja smrtonosen davek. Rusi namreč po zadnjih podatkih na leto zaužijejo 18 litrov čistega alkohola na prebivalca, pri čemer velja omeniti, da štejejo tudi dojenčki in abstinenti. WHO opozarja, da bo ta razvada, pospremljena s množičnim kajenjem in nezdravim prehranjevanjem, rusko prebivalstvo do leta 2025 zredčila s 142 na 131 milijonov.
Svoje je naredila še globalna finančna kriza, zaradi katere se je prodaja vodke letos v primerjavi z lani povečala za pet odstotkov, je pokazala najnovejša raziskava uglednega ameriškega podjetja za tržne raziskave Nielsen. Še bolj tragično je, da je do tega prišlo, čeprav je kar 80 odstotkov ljudi prisiljeno varčevati pri nakupih osnovnih živil in vsakodnevnih potrebščin.
Majhna tolažba je, da ljudje vsaj posegajo po kakovostnejši vodki, in prodaja »premium vodke«, za katero je treba odšteti skoraj pet evrov, se je septembra in oktobra povečala za skoraj četrtino, so sporočili s podjetja Russian Standard Vodka. Tam ponujajo pijače, ki so približno petkrat dražje od izdelkov najnižjega cenovnega razreda.
Kultura na psu
Za takšen rezultat so bržkone zaslužna predvsem večja mestna središča, kjer srednji razred zadnja leta vse pogosteje posega tudi po kakovostnejših alkoholnih pijačah, denimo vinu ali konjaku. V manj razvitih predelih in med revnejšimi prebivalci, kultura pitja še vedno ostaja na psu. Ljudje vse pogosteje posegajo po nelegalno proizvedeni vodki, katere proizvodnja se je povečala na okoli 750 milijonov litrov; leta 2007 je znašala 600 milijonov litrov.
Kritično stanje je ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva spodbudilo, da je sprožil pobudo za kampanjo, s katero bi količino popitega alkohola v prihodnjih treh letih oklestili za četrtino. V njen sklop sodi prepoved oglaševanja, povišanje starostne meje za nakup alkohola z 18 na 21 let ter trikratno povišanje davščin na pivo.
Prav pivo je bilo sicer še v sredini devetdesetih obetavno orožje v boju proti alkoholu. Oblast je upala, da bo s popularizacijo pijače z nižjo vsebnostjo alkohola dosegla, da bodo ljudje pili manj žganih pijač, zlasti vodke. Učinek je bil prav nasproten, saj je pivo, ki v Rusiji velja malodane za brezalkoholno pijačo, za mladostnike postalo prvi stik s svetom alkoholne omame. »Pivo brez vodke = metanje denarja v veter«, »Pivo brez vodke velja enako kot potni list brez fotke« so se na njihovih majicah pojavili šaljivi izreki.
Po novem predlogu naj bi bil ves alkohol dostopen le še v supermarketih, barih in restavracijah, kar pomeni, da bodo mali ulični kioski, ki stojijo na vsakem koraku, ob pomemben, če že ne pretežen del zaslužka.
Alkohol iz kopalnice
Strožja alkoholna zakonodaja za Rusijo ni nova zgodba in v sredini osemdesetih let prejšnjega stoletja so na Kavkazu pod kolesi delovnih strojev drug za drugim padali vinogradi. Razlog je bila t. i. alkoholna reforma zadnjega sovjetskega predsednika Mihaila Gorbačova. Južne republike Sovjetske zveze je stala znatnega zaslužka, saj niso mogli več pridelovati značilno sladkih vin in konjaka.
Prohibicija je šla hitro k vragu, še pred njo pa na tisoče življenj, ki jih je pokončala kolonjska voda in samogon oziroma v domačih kopalnicah destilirana vodka. Povišanje cen alkohola ali zmanjševanje ponudbe je vedno spodbudilo delovanje črnega trga. Zlasti, ker imajo po zatrjevanju Pavla Šapkina, vodje centra za razvoj nacionalne politike do alkohola, ruske destilarne vodke kar trikrat večje proizvodne zmogljivosti od uradno priznanih. Po njegovem mnenju večina destilarn eno izmeno na dan nameni proizvodnji za črni trg.
Če bo Medvedjevu barko vendarle uspelo obrniti proti vetru, je tu še ena ruska posebnost, ki jo bo treba premagati: spoštovanje zakonov. Leta 2005 so namreč že sprejeli zakon, ki prepoveduje uživanje alkohola na ulici, ki pa v praksi ni nikoli zaživel. V želji po podkupnini se policija sem in tja resda loti kakega nebogljenega turista, vsesplošnega uličnega popivanja pa nihče zares ne preganja.
Rusi imajo radi svoja asketska voditelja, zlasti premierja Vladimirja Putina, ki rad pokaže, da živi zdravo življenje. Vprašanje je, kam bi se javno mnenje obrnilo, če se bo morala ta ljubezen kdaj soočiti z ljubeznijo do kozarčka. Nemara je še najbolj zadel neki ruski bloger, ki je zapisal: »Ruska vlada se ne zaveda, da je alkohol tisti, ki jo drži na oblasti. Trezni Rusi najverjetneje ne bodo nič pametnejši, toda upor proti oblasti bo v takem primeru zelo verjeten.« Številni ruski in sovjetski voditelji so svoj narod poskusili ozdraviti alkoholne omame, a uspelo ni nikomur. Še huje. Nehvaležni podaniki jih niso ohranili v ravno najlepšem spominu.