Večna ljubezenska zgodba Romea in Julije je bila premierno uprizorjena leta 1940 v gledališču Kirov, kot se je takrat imenovalo Mariinsko gledališče v Sankt Peterburgu. Po šestih letih so predstavo prenesli na oder moskovskega Bolšoj teatra in postala je paradni konj sovjetskega baleta. Mariinsko gledališče je včeraj v okviru Festivala Ljubljana v Cankarjevem domu še zadnjič nastopilo s to kultno baletno predstavo, ki sledi izvirni zasnovi.
Po lanskem premoru bo Ljubljano spet obiskal baletni ansambel Borisa Ejfmana, svetovno znanega ruskega koreografa: 9. in 10. septembra bodo ob zaprtju Festivala Ljubljana nastopili z osveženo ejfmanovsko klasiko – baletom Bratje Karamazovi. Slavni koreograf, ki je iz baleta ustvaril »prostranstvo besed,« je za Delo spregovoril o svoji umetniški poti in novi postavitvi baleta Bratje Karamazovi, ki ga bodo v Evropi premierno predstavili prav pri nas.
Rusija je po ustavi tudi muslimanska država, zato ne preseneča, da imajo zelo razvito tradicijo orientalskega plesa, ki mu laiki napačno pravimo kar trebušni ples. V številnih moskovskih restavracijah s kavkaško ali srednjeazijsko hrano za zabavo skrbijo eksotične plesalke, vse polno je plesnih šol, ki ponujajo tečaje zapeljivih in skrivnostnih vzhodnjaških plesnih gibov, in vsako leto pripravijo najmanj štiri večje festivale orientalskega plesa, na katere povabijo tudi plesalke in plesalce iz tujine. Na tokratnem mednarodnem festivalu orientalskega plesa Tariq El Naugaum je blestela slovenska mojstrica orientalskega plesa Sara Vujinović. Zahtevno moskovsko publiko je osvojila z dovršenimi gibi, še zlasti pa obrazno mimiko.
Moskva – V znamenitem Bolšoj teatru bodo po dolgih šestih letih obnovitvenih del dvignili gledališko zaveso. Slovesni koncert si bosta ogledala tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in premier Vladimir Putin, na sedež iz rdeče italijanske tkanine, ki dobro absorbira zvok, pa naj bi sedla tudi nemška kanclerka Angela Merkel.
Aleksander Vedernikov mlajši je sin slavnega ruskega basista Aleksandra Verdnikova in je z glasbo povezan že od najzgodnejšega otroštva. Ko je pred osmimi leti postal glavni dirigent in glasbeni direktor Bolšoj teatra, se je to zdela povsem logična odločitev. V ugledno rusko kulturno ustanovo je prišel v okviru ene najobsežnejših zamenjav v njeni več kot 200-letni zgodovini, po kateri je novo vodstvo napovedalo preporod gledališča, ki pa se ni v celoti posrečil. Zato je Vedernikov pred kratkim med turnejo v Italiji odstopil s svojega položaja. Pred odhodom v Ljubljano, kjer v Cankarjevem domu nastopa z najnovejšo postavitvijo opere Jevgenij Onjegin, je za Delo spregovoril o razmerah v Bolšoj teatru in Ljubljani kot glasbeni prestolnici.
