Moskva – V petmilijonski Kirgiziji, najmanjši od petih nekdanjih sovjetskih republik v Srednji Aziji, bodo jutri parlamentarne volitve. Za parlamentarno demokracijo so se volivci odločili na referendumu, ki so ga pripravili po že drugi nasilni revoluciji v manj kot petih letih, s katero so z oblasti odstranili najprej predsednika Askarja Akajeva, nato pa še njegovega predhodnika Kurmanbeka Bakijeva. Po dvajsetletni praksi močnih predsednikov in klanskega nasledstva, ki je značilnost celotne Srednje Azije, je Kirgizija postala prva parlamentarna demokracija v regiji. Sanobar Šermatova, analitičarka spletnega časopisa Fergana.ru in izjemna poznavalka tega območja, je za Delo spregovorila o trenutnih političnih razmerah ter krvavih poletnih nemirih na jugu države.
Moskva – V Kirgiziji, kjer je bilo v nedavnem medetničnem nasilju po zadnjih podatkih ubitih 283 ljudi, oblasti pa priznavajo, da utegne biti dejanska številka kar desetkrat večja, so pripravili referendum o spremembah ustave, s katerimi želijo zmanjšati predsedniške pristojnosti in iz države z despotsko tradicijo ustvariti prvo parlamentarno demokracijo v Srednji Aziji. Hkrati z referendumom je 2,7 milijona volilnih upravičencev odločalo, ali naj začasna premierka Roza Otunbajeva do 31. decembra 2011 prevzame dolžnosti začasne predsednice. Volitve so podprli Združeni narodi, Evropska unija, Rusija in Združene države Amerike in pomenijo krepitev začasne vlade, ki se je na oblast povzpela po nasilnih aprilskih protestih, s katerimi so strmoglavili nekdanjega predsednika Kurmanbeka Bakijeva.
Moskva – V Kirgiziji, najmanjši državi srednje Azije, kjer je bilo na začetku aprila ubitih več kot 85 nasprotnikov oblasti, se se spet razvneli spopadi. Na jugu države, ki je nekakšna utrdba odstavljenega predsednika Kurmanbeka Bakijeva, so bili v obračunu med njegovimi privrženci in nasprotniki trije ljudje ubiti, 63 pa je bilo ranjenih. V mesta Oš, Džalalabad in Batken, kjer so Bakijevi simpatizerji v četrtek prevzeli nadzor nad upravnimi poslopji, so začasne oblasti poslale vojsko in specialce.
Moskva – Začasna vlada premierke Roze Otunbajeve je odstavljenega kirgiškega predsednika Kurmanbeka Bakijeva obtožila množičnega poboja, ki se je zgodil na demonstracijah pred poslopjem vlade 7. aprila. Ubitih je bilo 80 ljudi, več kot 1600 jih je bilo ranjenih. Z obtožnico je bila Bakijevu pravnoformalno odvzeta imuniteta, ki mu je pripadala kot nekdanjemu šefu države, je pojasnil namestnik premierke Azimbek Baknazarov. Nekdanji predsednik se je zatekel v Belorusijo, kamor bodo že kmalu poslali zahtevo za njegovo izročitev. Obtožnice so spisali tudi proti drugim članom dinastije Bakijevih.
Moskva – Odstavljeni kirgiški predsednik Kurmanbek Bakijev je včeraj pozno popoldne zbežal v Kazahstan, kjer je vendarle podpisal odstopno izjavo, zavezal pa se je tudi, da se ne bo nikoli več vrnil v domovino. »Gre za pomemben korak, ki bo pripomogel k stabilizaciji razmer in bo preprečil državljansko vojno,« so njegovo odločitev pozdravili pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi. Še popoldne je vse skupaj močno dišalo po vojni. Razjarjena množica kakih tisoč nasprotnikov Bakijeva je vdrla na njegov shod v drugem največjem kirgiškem mestu Oš. »Dol z Bakijevom!« so prekinili njegov nastop, v katerem je zatrjeval, da si je opozicija prilastila oblast s silo. Posredovati so morali njegovi telesni stražarji, ki so po poročanju Reutersa nekajkrat ustrelili v zrak, Bakijeva potisnili v avto in ga odpeljali.
Minsk– V Kirgiziji, kjer je bilo med dvodnevno ljudsko vstajo po podatkih nove ministrice za zdravje Damire Injazolijeve ubitih 75 ljudi, ranjenih pa je več kot tisoč, se razmere počasi normalizirajo. Začasno oblast je prevzela nekdanja zunanja ministrica Roza Otumbajeva, ki je napovedala, da bodo zdaj prevzeli dolžnosti predsednika in parlamenta, v pol leta pa bodo sklicali nove predsedniške volitve. Rusija je prva podprla začasno oblast, in to kljub temu, da dosedanji predsednik Kurmanbek Bakijev svoj odstop zavrača. Vse to je še okrepilo govorice, da spremembe najbolj koristijo Rusiji, ki ima v Kirgiziji svoje vojaško oporišče, precej manj pa Združenim državam Amerike in njihovim zaveznikom v Evropi, saj je ameriška vojaška baza v Kirgiziji ključna za zavezniške operacije v Afganistanu.
Minsk– V Kirgiziji, najmanjši od petih nekdanjih sovjetskih republik v Srednji Aziji, vlada popoln kaos in po podatkih opozicije, ki je prevzela nadzor nad večino vladnih poslopij, je bilo ubitih že 100 demonstrantov. Uradni podatki govorijo o 21 mrtvih in 225 ranjenih, med žrtvami pa da je veliko pripadnikov varnostnih služb. Najhuje je v glavnem mestu Biškek, kjer je vojska po poročanju snemalca Reutersa streljala na skupino protestnikov in jih več deset ubila.
Moskva –V Kirgiziji, najmanjši od petih nekdanjih sovjetskih republik v Srednji Aziji, mineva peta obletnica revolucije vrtnic, ki je z oblasti odnesla dotedanjega predsednika Askarja Akajeva, na oblast pa pripeljala aktualnega predsednika Kurmanbeka Bakijeva. Zahod je predsedniške volitve leta 2005 označil za demokratične in poštene, Bakijeva pa za najbolj demokratičnega voditelja v sicer bolj kot ne avtoritarni regiji. Po petih letih na oblasti je jasno, da številni v državi s petimi milijoni prebivalcev niso takšnega mnenja. Peto obletnico revolucije so zato zaznamovale nove demonstracije, na katerih so zahtevali odstop predsednika, kar z manjšimi premori ponavljajo že od leta 2006.
Moskva – Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton in ruski zunanji minister Sergej Lavrov sta se v včerajšnjem telefonskem pogovoru zavzela za krepitev dvostranskih odnosov med Rusijo in ZDA, pri čemer sta »poudarila željo po pozitivnem razvoju dogodkov, ki ga omogoča prihod nove ameriške administracije«, so zapisali v ruskem zunanjem ministrstvu. Med čakanjem na Obamove prve korake je ruska diplomacija aktivna na vseh področjih.
Biškek – Petmilijonska Kirgizija, najmanjša od petih nekdanjih sovjetskih republik v Srednji Aziji, kjer imata vojaški bazi tako ameriška kot ruska vojska, lovi politično ravnotežje že od leta 2005. Takrat so državo pretresli opozicijski protesti zaradi domnevne volilne goljufije in z oblasti odnesli dolgoletnega predsednika Askarja Akajeva. Politične stabilnosti ni uspelo zagotoviti niti njegovemu nasledniku Kurmanbeku Bakijevu, ki si že skoraj tri leta prizadeva predvsem za krepitev svoje moči.
