Moskva – Rusija bo dobila svoj praznik svetega Valentina ali svoj dan ljubezni. Na predlog Valentine Petrenko, vodje odbora za zdravje in socialo pri Svetu federacij, bodo po vsej Rusiji 8. julija prvič praznovali dan družinske ljubezni in sreče. Že ime novega praznika, ki sicer ne bo dela prost dan, kaže, da ne gre zgolj za rusko različico valentinovega, ki ga v Rusiji praznujejo šele od razpada Sovjetske zveze, ampak za praznik odgovorne ljubezni v družini. Nič kaj dober zgled ni po pisanju tabloidov v zadnjem času ruski predsednik Vladimir Putin, ki je vseh osem let na oblasti vneto zagovarjal družinske vrednote.
Leto 1916. Božični prazniki. Utrujeni, ponižani in izdani srbski vojaki skupaj z begunci umirajo na obalah Jadrana. Čakajo, da jih rešijo zavezniki. Regent Aleksander Karađorđević obupano piše ruskemu carju Nikolaju II.: »V najtežjih trenutkih se obračam na vaše cesarsko veličanstvo, v katero sem vedno polagal svoje poslednje upanje, s prošnjo za vaše posredovanje. Da rešim svojo vojsko popolnega uničenja.«
Brezov gozd, zasnežena zimska pokrajina. Sredi neskončne beline se nežno poljubljata uniformirana ruska policista. Zmerno provokativna fotografija z naslovom Doba usmiljenja je v Rusiji povzročila pravi vihar. Oblasti so jo namreč označile za sramotno, zato so jo izločile s predstavitve ruske sodobne umetnosti, ki je oktobra lani potekala v pariški galeriji Maison Rouge. Fotografija, ki se je potem pojavila v skoraj vseh svetovnih časopisih, je postala najbolj razvpito delo sodobne ruske umetnosti zadnjih let.
Moskva – Z najverjetnejšim prihodnjim ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom so se pod žarometi znašli tudi njegovi najbližji, zlasti domnevno prihodnja prva dama Rusije Svetlana Medvedjeva. V nasprotju s predhodnico Ljudmilo Putin, nekdanjo stevardeso, ki je postala širši javnosti znana šele po imenovanju Vladimirja Putina za premiera leta 1999 in je vedno stala bolj v ozadju, je v javnosti že zdaj precej znana. Malo zaradi delovanja v socialnih programih, še bolj pa zaradi dejavnosti v svetu mode. V politiko se ne vmešava, to pa je lastnost, ki jo Rusi pri prvih damah najbolj cenijo.
»Kulturna izmenjava je temelj dobrih odnosov med državami,« je misel, s katero so na moskovski gimnaziji številka 1522 pospremili obisk dijakov iz Latvije, Poljske in Slovenije, ki so v okviru mednarodne izmenjave v ruskem glavnem mestu preživeli deset dni.
Moskva – »Gre za protirusko histerijo,« so se v Kremlju odzvali na napad gruzinskega predsednika Mihaila Saakašvilija, ki je Rusijo obtožil, da je v ozadju poskusa državnega udara v Gruziji, in izgnal tri ruske diplomate, obtožene vohunjenja. Rusija je v odgovor odrekla gostoljubje trem gruzinskim diplomatom, v ruskem zunanjem ministrstvu pa so o polurnem Saakašvilijevem »pritiruskem« govoru zapisali, da je imel »ta patetični govor en sam cilj: pri Gruzincih doseči odpuščanje za pretekle napake in opravičiti vzpostavljanje reda s trdo roko«.
Ana Krupskaja, 17-letna študentka oglaševanja iz mesta Voronež, je takšna kot večina njenih sovrstnic. Rada plava, se druži s prijatelji in se nadvse veliko hihita. Privržena članica prokremeljske mladine Naši, med novinarsko ekskurzijo po doslej najbolj obleganem taboru največjega ruskega mladinskega gibanja pa tudi vodička Delove ekipe, je od večine drugih najstnic drugačna po tem, da raje kot o fantih svojih let govori o ruskem predsedniku Vladimirju Putinu.
Moskva – Ruski hram razsvetljenstva – Muzej in informacijski center Andreja Saharova –, ki je dobil ime po aktivistu za demokracijo in človekove pravice, je spet na naslovnicah ruskih časopisov. V zvezi z udarno razstavo Prepovedana umetnost, zbirko umetnin zadnjih let, ki jih v drugih moskovskih galerijah niso hoteli postaviti na ogled, je namreč moskovsko tožilstvo uvedlo preiskavo zaradi netenja verskega sovraštva in žaljenja verskih čustev.
