Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton se je med petdnevno turnejo po državah postsovjetskega prostranstva ustavila tudi na Poljskem. S poljskim vodstvom je podpisala modificirani sporazum o ameriškem protiraketnem ščitu v Evropi, v Krakovu pa je nastopila na mednarodni konferenci o demokraciji in človekovih pravicah. »Pred 60 leti je Winston Churchill opozoril, da se na Evropo spušča železna zavesa. Z razpadom Sovjetske zveze je izginila, ostaja pa železni primež, s katerim vlade po vsem svetu počasi teptajo civilno družbo in človeškega duha.«
Moskva – Rusko-ukrajinski sporazum, po katerem bo Ukrajina v prihodnjih desetih letih kupovala ruski plin za 30 odstotkov ceneje kakor doslej, v zameno pa je Rusiji do leta 2042 podaljšala najemno pogodbo za pristanišče Sevastopol na ukrajinskem polotoku Krim, buri duhove. Predvsem v Ukrajini, kjer je opozicija napovedala, da si bo na vso moč prizadevala preprečiti ratifikacijo dogovora, vendar ima za to vse manj manevrskega prostora, čeprav je ukrajinski predsednik Viktor Janukovič posredno že priznal, da so ga Rusi stisnili v kot. »Če bi cena plina ostala enaka, bi imel Naftogaz več kot pet milijard dolarjev primanjkljaja,« je pojasnil in dodal, da zaradi katastrofalnega stanja ukrajinskega gospodarstva ni imel druge izbire. Krivdo je prevalil na vlado nekdanje premierke Julije Timošenko.
Moskva – Iz diplomatskih krogov v Združenih narodih je pricurljala informacija, da sta Rusija in Kitajska v Teheranu že v začetku marca uprizorili skupno demaršo, s katero sta pritisnili na Iran, naj sprejme ponudbo Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) o plemenitenju urana v Rusiji in Franciji. Ker ruska in kitajska diplomacija menda nista bili uspešni, naj bi se ti državi vse bolj nagibali k sankcijam, o katerih naj bi se stalne članice varnostnega sveta OZN začele pogajati že ta teden. Novica je marsikoga presenetila, saj sta se Moskva in Peking doslej ostro upirala sprejetju ostrejših ukrepov proti Teheranu, ki ga na Zahodu obtožujejo, da pod pretvezo civilnega jedrskega programa razvija atomsko bombo, do katere bi se lahko po nekaterih ocenah dokopal že v roku enega leta.
Moskva – »Hvala, ker ste prišli. Lotimo se dela,« je ruski zunanji minister Sergej Lavrov začel srečanje t. i. bližnjevzhodnega mirovnega kvarteta. Že čez dve uri je s sklepno izjavo pred novinarje stopil generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun. »Izraelsko vlado pozivamo k zamrznitvi vseh dejavnosti, povezanih z naselbinami,« je poudaril in dodal »da mora Izrael uničiti tudi vse naselbine, ki so zrasle po marcu 2001, ter se izogniti uničevanju in izseljevanju iz vzhodnega Jeruzalema.« V izjavi je še zapisano, »da enostranski ukrepi katere koli od sprtih strani ne bodo prejudicirali izida pogajanj in jih mednarodna skupnost ne bo priznala.« Na izraelske in palestinske oblasti so pritisnili še z zahtevo po obnovitvi mirovnih pogajanj, kjer so jim za sklenitev mirovnega dogovora dali na voljo dve leti.
Moskva – Ruski mediji napovedujejo, da bosta ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in ameriški predsednik Barack Obama že v petek podpisala novi sporazum o omejevanju jedrske oborožitve, ki bo nadomestil sporazum Start 1, katerega veljavnost se je iztekla 5. decembra. K temu jih je napeljalo dejstvo, da se bosta oba predsednika konec tedna v Københavnu udeležila sklepnega zasedanja podnebne konference. Podpis je potrdil neimenovani ruski diplomat, ki je sicer zatrdil, da se to ne bo zgodilo v danski, ampak v neki drugi evropski prestolnici. Kateri, ni hotel razkriti.
Moskva – Devetinsedemdesetletni Sergej Kovaljov je prava legenda ruskega boja za svobodo govora in misli ter človekove pravice, čemur je posvetil vse svoje življenje. Bil je med ustanovitelji pobude za obrambo človekovih pravic, Kronike tekočih dogajanj, podtalnega glasila sovjetskih oporečnikov, v katerem so ti opozarjali na zlorabe režima in na politične procese, ki jim ni bilo videti konca. Kmalu je tudi sam postal žrtev razvpitega 70. člena sovjetskega kazenskega zakonika. Obtožen je bil protisovjetske agitacije in propagande, kar ga je stalo sedem let zapora, tri leta prisilnega dela in tri leta izgnanstva. Med perestrojko se je vrnil v Moskvo, kjer je nadaljeval človekoljubno in politično delovanje. Zaradi nasprotovanja prvi čečenski vojni – s svojimi poročili z bojišč je odločilno prispeval k spremembi javnega mnenja v Rusiji – je izgubil poslanski sedež v dumi, potem pa je kmalu protestno odstopil še z mesta Jelcinove komisije za človekove pravice. Javnim kritikam prvega ruskega predsednika je sledilo neusmiljeno bičanje njegovega naslednika Vladimirja Putina, nič kaj prizanesljiv pa ni niti do sedanjega ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva.