Na vzhodu Ukrajine so se razvneli najhujši spopadi po septembrskem premirju, za kar sprti strani obtožujeta druga drugo. Obsežno uporniško ofenzivo so potrdili tudi v Kijevu, kjer se bojijo strateške obkolitve ukrajinskih enot v kraju Debalceve, ki leži med uporniškima utrdbama Lugansk in Doneck. Zaradi čedalje večjega števila civilnih žrtev mednarodna skupnost Rusiji grozi z novimi sankcijami.
V največji evropski državi s 46 milijoni prebivalcev in 36,6 milijona registriranih volivcev volijo petega predsednika po razpadu Sovjetske zveze leta 1991. Vse dosedanje volitve je zaznamoval razkol med proruskim vzhodom in jugom in proevropskim zahodom države in tokratne volitve niso izjema. Na vzhodu podpirajo predsednika Stranke regij Viktorja Janukoviča, na zahodu pa premierko Julijo Timošenko, ki sta v prvem krogu predsedniških volitev 17. januarja prejela največ glasov. Javnomnenjske raziskave več možnosti za zmago pripisujejo Janukoviču, ki mu napovedujejo do 11-odstotno prednost.
Kijev – V največji evropski državi so volili petega predsednika v postsovjetski zgodovini ter prvega po tako imenovani oranžni oziroma pomarančni revoluciji, ki je na oblast pripeljala prozahodne politike. Predvsem zaradi nezadovoljstva z njihovim vladanjem je največ glasov prejel poraženec izpred petih let in predsednik Stranke regij Viktor Janukovič, so pokazale vzporedne volitve, ki so jih pripravili pri organizaciji Demokratična pobuda.
Moskva – »Temperatura je skokovito naraščala, v rovu pa je bilo toliko dima, da nisem videl ničesar. Ob železniških tirih sem se čez trupla premikal samo s pomočjo tipa,« je beg za življenje iz globine več kot tisoč metrov pod zemljo opisal Vitalij Kvitkovski, eden od 357 rudarjev, ki so imeli srečo in so preživeli. V eksploziji metana v rudniku Zasjadko v Donecki regiji na vzhodu Ukrajine je umrlo 72 ljudi, čedalje manj upanja pa je tudi za 28 pogrešanih rudarjev.
