Novi Urengoj – Polotok Jamal, kar v jeziku staroselskih Nencev pomeni »konec zemlje«, leži kakih 2000 kilometrov severovzhodno od Moskve in skriva dobršen del ruskega energetskega bogastva. Pod večnim ledom načrpa Rusija kar 90 odstotkov vsega plina, kar pomeni, da se tudi Slovenija povečini greje prav z jamalskim plinom. Večina plinskih polj je v rokah ruskega plinskega monopolista Gazproma, ki si prizadeva, da bi na tem območju do leta 2035 načrpali kar 350 milijard kubičnih metrov plina na leto. Zaradi ambicioznih načrtov so k odkrivanju in izkoriščanju največjih še neodkritih zalog plina na svetu povabili tudi tuje investitorje, kar je v nasprotju z običajno prakso. Na permafrostu, večno zamrznjenih tleh, pa Gazprom ni postavil le kompleksnega sistema plinovodov, ampak tudi stanovanjska naselja, muzeje, kinodvorane, in je zato tam alfa in omega. Na ogromnih prostranstvih ob Arktičnem krogu, kjer se živo srebro pozimi spusti tudi pod 50 stopinj Celzija pod ničlo, živi komaj pol milijona prebivalcev, vsaka druga družina pa je tako ali drugače povezana z Gazpromom. Zato lahko Jamalo-Nenecko avtonomno okrožje mirne duše poimenujemo kar Gazpromstan.
Moskva – Na ruskem finančnem ministrstvu so podpisali amandma k sporazumu o poplačilu ruskega klirinškega dolga, ki sta ga Slovenija in Ruska federacija sklenili 13. novembra 2007. V skladu s tem sporazumom bi morala Rusija 129 milijonov dolarjev klirinškega dolga Sloveniji vrniti v blagu in storitvah, in to v obdobju treh let, torej do 13. novembra letos. V skladu z novim dogovorom bo Rusija del dolga poravnala v denarju, in to pred iztekom predvidenega roka.
Moskva – Rusija je uresničila grožnjo in Belorusiji za 15 odstotkov zmanjšala dobavo svojega plina, saj ta država noče poravnati dolga v višini 192 milijonov dolarjev. Tako je ruskemu plinskemu monopolistu Gazpromu naročil sam ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Po besedah prvega moža Gazproma Alekseja Millerja se pogajanja med belorusko in rusko delegacijo nadaljujejo, vendar na njih za zdaj niso dosegli napredka.
Sankt Peterburg – V Sankt Peterburgu se je v soboto zvečer končal najprestižnejši gospodarski dogodek v Rusiji – mednarodni forum, na katerem se je letos zbralo 4000 udeležencev iz 100 držav. Po besedah ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva so na njem podpisali za 6,18 milijarde dolarjev pogodb, v kar ni všteto skoraj ducat dogovorov, ki jih je Rusija podpisala s Francijo. Med njimi je daleč najpomembnejši sporazum o vstopu francoske družbe Electricite de France (EdF) v plinski projekt Južni tok, v katerem sodeluje tudi Slovenija.
Moskva – »Tudi če se že čez nekaj dni odpravljam v Združene države Amerike, bom danes navijal za slovensko reprezentanco, saj smo kljub vsemu Slovani,« je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev srečanje začel z najpomembnejšo postransko stvarjo – nogometom. »Predsednik Medvedjev me je prosil, naj bo slovenska nogometna reprezentanca z ameriško enako neusmiljena, kot je bila z rusko. Obljubil sem mu, da bomo za to storili vse, kar je v moči vlade,« je zagotovil slovenski premier Borut Pahor.
Moskva – V ruski zunanji politiki se obetajo veliki premiki, je ugotovila večina komentatorjev, ki so vzeli pod drobnogled nedavno objavljena strateška dokumenta; poročilo o zunanjepolitičnih prioritetah, s katerim je ruski zunanji minister Sergej Lavrov 13. maja nastopil v zgornjem domu ruskega parlamenta (svetu federacije), in zaupni osnutek programa ruskega zunanjega ministrstva, ki so ga prvi objavili pri ruskem Newsweeku. Če bodo smernice dejansko udejanjili v praksi, bo rusko doktrino konfrontacije zamenjal »diplomatski detant«, katerega glavni namen je izboljšanje odnosov z Zahodom, zlasti z Evropo in Združenimi državami Amerike, je poglavitna ugotovitev omenjenih analiz.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je na dvodnevnem uradnem obisku v Kijevu, ki je njegov drugi obisk v največji evropski državi, odkar je prevzel oblast proruski predsednik Viktor Janukovič. Konec aprila sta predsednika nove odnose med državama potrdila na srečanju v ukrajinskem mestu Harkov, kjer je bil sklenjen dogovor o 30-odstotnem znižanju cen za ruski plin v zameno za podaljšanje najemne pogodbe za rusko črnomorsko ladjevje na ukrajinskem polotoku Krim. Dogovor, ki po trditvah neimenovanih predstavnikov komisije za vprašanja nastanitve ruske flote na ozemlju Ukrajine, ne ureja vprašanj posodobitve »voznega parka« ter uporabe svetilnikov na Krimu, je prvi v vrsti številnih sporazumov o tesnejšem ukrajinsko-ruskem povezovanju.
Moskva – Pod vodstvom novega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča se je odprlo novo poglavje v ukrajinsko-ruskih odnosih, kar je odprlo pot za gospodarsko okrevanje največje evropske države, ki se je znašla na robu bankrota. Po dogovoru o cenejšem ruskem plinu v zameno za podaljšanje najemne pogodbe za pristanišče Sevastopol na ukrajinskem polotoku Krim so v ukrajinskem parlamentu vendarle potrdili proračun za leto 2010. Ta bo najverjetneje zadostil strogim pravilom Mednarodnega denarnega sklada, ki je konec lanskega leta zaradi nezadovoljstva z gospodarsko politiko prejšnjega vodstva zamrznil zadnji obrok 16,4 milijarde dolarjev vrednega posojila. Precej manj rožnate so ukrajinske politične razmere, saj opozicija opozarja, da je cilj zadnjih ruskih predlogov uničenje ukrajinske neodvisnosti.
