Osebna stran Polona Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – »Rusija pozdravlja odločitev ameriške administracije, da na vrhu zveze Nato prihodnji teden ne bo vztrajala pri pospešenem vključevanju Gruzije in Ukrajine v zavezništvo. Ni važno ali je v ozadju te odločitve evropski pritisk. Važno je le, da Washington na tem ne vztraja več tako divje in nepremišljeno,« je med obiskom na Kubi izjavil ruski predsednik Dmitri Medvedjev.
Moskva – Poljska agencija za notranjo varnost sodi, da za nedeljskim incidentom ob meji z južno Osetijo, v katerega je bil vpleten tudi poljski predsednik Lech Kaczynski, stoji sama Gruzija. V bližino predsedniškega konvoja je padlo več krogel. Delegacija, v kateri je bil poleg Lecha Kaczynskega tudi gruzinski predsednik Mihail Saakašvili, se je po incidentu nemudoma vrnila v Tbilisi in tam sta oba predsednika zanj obtožila rusko vojsko.
Moskva – V torek je v gruzinskem parlamentu potekalo doslej najburnejše zasedanje parlamentarne komisije, ki preiskuje okoliščine avgustovske vojne na Južnem Kavkazu. Na zasedanju je nastopil nekdanji gruzinski veleposlanik v Rusiji Erosi Kicmarišvili, ki je z izjavo, da je Gruzija z blagoslovom ZDA sprožila vojno v Južni Osetiji, povzročil pravi škandal. Zaradi teh besed je moral z zasedanja zbežati, sicer bi se ga nekateri lotili kar s pestmi. Zdaj mu grozi sodni pregon. Kicmarišvili je bil za veleposlanika v Rusiji imenovan letos, v domovino pa se je vrnil po prekinitvi diplomatskih odnosov med Gruzijo in Rusijo.
Moskva – Gruzinski olimpijski odbor je med včerajšnjim zasedanjem generalne skupščine Evropskega olimpijskega komiteja v Istanbulu pozval k spremembi lokacije za 22. zimske olimpijske igre, ki bodo v ruskem črnomorskem letovišču Soči. Poziv k bojkotu so po hitrem postopku zavrnili. »Gruzijo zelo spoštujemo, vendar smo športna organizacija, in ne politična,« je bil kratek in jedrnat predsednik komiteja Patrick Hickey. Gruzinsko peticijo, ki Soči zaradi bližine gruzinske separatistične pokrajine Abhazije in nemirnega Severnega Kavkaza označuje za eno najbolj nevarnih območij v Evropi, je že pred dnevi prejel tudi Mednarodni olimpijski komite. Gruzija je tudi od njega dobila zaušnico, saj ji je njegovo vodstvo dalo vedeti, da zaupa v rusko sposobnost zagotavljanja varnosti.
Moskva – V Južni Osetiji so zadnji streli odjeknili pred več kot tremi meseci, medijska vojna med Gruzijo in Rusijo pa divja še zdaj. Zdaj Moskva vztraja, da je na pragu nove zmage; zahodni mediji da so vendarle začeli objavljati resnico o avgustovskih dogodkih. Povod za takšno oceno je nedavni članek New York Timesa, ki ugotavlja, da je gruzinska vojska prestolnico Južne Osetije napadla 7. avgusta, ko je s pretirano uporabo sile ogrozila civiliste, ruske mirovnike in mednarodne opazovalce. Pri časniku se sklicujejo na vojaškega opazovalca Ovse.
Moskva – »Pripravljeni smo preklicati odločitev o namestitvi raketnega sistema v Kaliningradu, če se bo, seveda, nova ameriška administracija odpovedala svojim načrtom za namestitev raketnega ščita v Evropi,« je izjavil ruski predsednik Dmitrij Medevedjev v intervjuju za francoski Figaro pred današnjim vrhom Evropska unija-Rusija v Nici. Kakor je rekel, ga prve izjave novega ameriškega predsednika Obame navdajajo z optimizmom: »Z Obamo sva se lepo pogovarjala. Upam, da nam bo uspelo vzpostaviti poštene odnose, da bi vendarle rešili probleme, ki jih s prejšnjo administracijo nismo mogli«.
Moskva – Incidenti, ki se v zadnjih dneh vrstijo ob de facto meji med Južno Osetijo in Gruzijo, dokazujejo, da so razmere na območju petdnevne avgustovske vojne med rusko in gruzinsko vojsko, še naprej napete. To je preizkušnja predvsem za pripadnike opazovalne misije Evropske unije (EUMM), ki so v skladu z mirovnim načrtom pripotovali v Gruzijo 1. oktobra. Pravzaprav je pred resno preizkušnjo kar celotna EU, ki 18. novembra v Ženevi pripravlja mirovno konferenco. Abhazija namreč vztraja, da bo na pogovorih sodelovala le, če jo bodo obravnavali kot samostojno državo.
Moskva – »Začeli smo nov val protestov. Naša glavna zahteva so svobodne in poštene predsedniške in parlamentarne volitve spomladi 2009,« je predstavnik gruzinske opozicije Levan Gačečiladze nagovoril množico, ki se je v prestolnici Tbilisiju zbrala ob prvi obletnici krvavega zatrtja demonstracij proti gruzinskemu predsedniku Mihailu Saakašviliju. Na prvem večjem protestnem shodu po avgustovski vojni v gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetiji so navzočim delili letake z zahtevo po razpisu volitev najpozneje do 9. aprila prihodnje leto. Če se to ne bo zgodilo, bo opozicija organizirala nepretrgane 24-urne proteste, ki bodo trajali do izpolnitve zahtev.