Moskva – »Mi smo spremenili svoj pogled na Rusijo, Rusija pa je spremenila svoj pogled na Nato. Drug do drugega imamo mnogo zahtev in dvomov, vendar smo kljub temu sprejeli vektor sodelovanja. Najprej se je treba dogovoriti o podrobnosti prihodnjega sodelovanja o protiraketnem ščitu v evroatlantskem prostoru. Razdeliti si je treba vloge in pristojnosti. Čakajo nas dolge konzultacije pod geslom več medsebojnega zaupanja in sodelovanja,« je generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen sklenil dosežke »ruskega« dela vrha Nata v Lizboni. Tudi zaradi zbliževanja z Rusijo je s sodelavci nazdravil »zgodovinskemu vrhu«, posnetke praznovanja pa objavil na Facebooku. Vsaj kar se tiče Moskve, utegne biti praznovanje prenagljeno, saj Nato tudi v zadnji ruski vojaški doktrini ostaja glavni sovražnik.
Moskva – Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton se je med petdnevno turnejo po državah postsovjetskega prostranstva ustavila tudi na Poljskem. S poljskim vodstvom je podpisala modificirani sporazum o ameriškem protiraketnem ščitu v Evropi, v Krakovu pa je nastopila na mednarodni konferenci o demokraciji in človekovih pravicah. »Pred 60 leti je Winston Churchill opozoril, da se na Evropo spušča železna zavesa. Z razpadom Sovjetske zveze je izginila, ostaja pa železni primež, s katerim vlade po vsem svetu počasi teptajo civilno družbo in človeškega duha.«
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je med obiskom v Nemčiji potrdil, da obstaja dogovor o ostrejših ukrepih proti Iranu, o čemer je že pred njim več razkril ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Pojasnil je, da so se v osnutku resolucije izognili »paralizirajočim sankcijam« proti Iranu, kakor se je izrazila ameriška državna sekretarka Hillary Clinton; resolucija vključuje nedavno sklenjeni dogovor o bogatenju iranskega urana v Turčiji, poleg tega pa dopušča tudi možnost pogajanj z Iranom, če bo ta izrazil pripravljenost. Čeprav je prav ruska diplomacija dosegla omilitev osnutka resolucije o iranskem jedrskem programu, so rusko-iranski odnosi padli na najnižjo točko v zadnjem desetletju.
Moskva – Iz diplomatskih krogov v Združenih narodih je pricurljala informacija, da sta Rusija in Kitajska v Teheranu že v začetku marca uprizorili skupno demaršo, s katero sta pritisnili na Iran, naj sprejme ponudbo Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) o plemenitenju urana v Rusiji in Franciji. Ker ruska in kitajska diplomacija menda nista bili uspešni, naj bi se ti državi vse bolj nagibali k sankcijam, o katerih naj bi se stalne članice varnostnega sveta OZN začele pogajati že ta teden. Novica je marsikoga presenetila, saj sta se Moskva in Peking doslej ostro upirala sprejetju ostrejših ukrepov proti Teheranu, ki ga na Zahodu obtožujejo, da pod pretvezo civilnega jedrskega programa razvija atomsko bombo, do katere bi se lahko po nekaterih ocenah dokopal že v roku enega leta.
Moskva – Na dvodnevnem obisku v Rusiji je izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki pri ruskem predsedniku Dmitriju Medvedjevu in premieru Vladimirju Putinu poskuša dobiti podporo za uvedbo »paralizirajočih« sankcij proti Iranu, kakor se je izrazila ameriška državna sekretarka Hillary Clinton. V Iranu so pred tednom dni razglasili, da bodo začeli pridobivati visoko obogateni uran, zato so ZDA in Izrael okrepili prizadevanje za ostrejše ukrepe proti islamski republiki. Celo Rusija, ki je bila vseskozi najglasnejša zagovornica iranske pravice do civilnega jedrskega programa, zdaj izraža bojazen, da pod to pretvezo nastaja atomska bomba, do katere bi se lahko Iran po domnevah jedrskih strokovnjakov dokopal v enem letu.
Moskva – Velika Britanija, ki sodi med največje ruske gospodarske partnerice, je to ostala tudi v času vohunskih in drugih škandalov. Zaradi njih so diplomatski odnosi med državama v zadnjih letih povsem ohromljeni, kar poskuša zdaj popraviti zunanji minister David Miliband, ki je Rusijo obiskal kot prvi vodja britanske diplomacije v zadnjih petih letih. Bolj kot dvostranske peripetije je za obisk zaslužna mednarodna ofenziva glede vprašanja jedrskega Irana, ki je včeraj spet pokazal zobe. Iranski zunanji minister Manušer Motaki je namreč pozval k spremembam dogovora o plemenitenju dveh tretjin njihovega urana v Rusiji in Franciji, ki so ga prejšnji teden sprejeli na sedežu Mednarodne agencije za jedrsko energijo na Dunaju.
Moskva – Ko se je ameriška državna sekretarka Hillary Clinton še potegovala za položaj ameriške predsednice, jo je doletelo tudi vprašanje o tem, kdo bo prihodnji ruski predsednik. »Medvedjev – ali kako se že piše,« je odvrnila po dolgem obotavljanju. »Lahko vam zagotovim, da gre za človeka, ki ga je na ta položaj imenoval Putin. Ta ga bo lahko nadziral in od njega bo odvisen,« je ameriška železna lady dokazovala, da je seznanjena z rusko politično sceno. Včeraj se je v Moskvi srečala s človekom, ki mu je še pred kratim pripisovala tako malo pristojnosti, zdaj pa si že lahko pripiše številne zasluge na področju rusko-ameriškega zbliževanja. S premierom Vladimirjem Putinom se ni srečala, saj je bil ta na uradnem obisku na Kitajskem.
Moskva – Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, ki je pripotovala na dvodnevni uradni obisk v Rusijo, se bo danes sestala z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom in zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. V Moskvi si bo predvsem prizadevala dobiti podporo za nove sankcije proti Iranu, napovedane, če do konca leta ne bo ustavil bogatenja urana. Rusija in Kitajska vztrajata pri miroljubni naravi iranskega jedrskega programa, zato v varnostnem svetu Združenih narodov vsakič znova preprečita sprejetje strožjih kazni proti kljubovalni islamski republiki. Po zadnjih izjavah ruskega vodstva je mogoče sklepati, da potuha ne bo trajala v nedogled. »Rusko stališče je jasno: Sankcije le redko pripeljejo do zaželenih rezultatov, vendar so v nekaterih primerih neizogibne,« je Medvedjev poudaril po septembrskem srečanju z ameriškim predsednikom Barackom Obamo v New Yorku.
Moskva – V ruskem glavnem mestu se je konec septembra mudil namestnik ameriškega obrambnega ministra in nekdanji ameriški veleposlanik v Rusiji Alexander Vershbow, ki je z rusko stranjo snoval ambiciozne načrte o krepitvi vojaškega sodelovanja. Zadnji ameriško-ruski pogovori so se sukali predvsem okoli ameriške odpovedi postavitve protiraketnega sistema na Poljskem in Češkem, ki jo želijo ZDA nadomestiti s postavitvijo delov jedrskega dežnika na Kavkazu, k načrtom pa hočejo pritegniti tudi Rusijo. Naloga bo zahtevna, saj obravnava Rusija modificirani načrt protiraketnega sistema celo kot večjo grožnjo njenim strateškim jedrskim silam od prvotnega.
