Kijev – Nekdanja ukrajinska premierka Julija Timošenko je bila zaradi zlorabe položaja pri podpisu plinske pogodbe z Rusijo obsojena na sedem let zapora, prisodili pa so ji tudi triletno prepoved opravljanja državne službe. Sodišče je odločilo še, da je ukrajinsko plinsko podjetje Neftogaz s svojim ravnanjem oškodovala za skoraj 140 milijonov evrov, ki jih bo morala povrniti v celoti. »S to obsodbo se je Ukrajina vrnila v leto 1937, ko so se pri nas dogajale množične represije. Danes moramo biti močni. Avtoritarnemu režimi so šteti dnevi!« je Timošenkova ostala neuklonljiva tudi po obsodbi, ki je ni raztrgala samo Evropska unija, ampak tudi Rusija.
Kijev – Slovenski predsednik Danilo Türk končuje dvodnevni uradni obisk v Ukrajini, kjer poglablja politične in gospodarske vezi med državama. »Evropska unija ni samo ekonomska unija, ampak je utemeljena tudi na skupnosti vrednot,« je poudaril v Kijevu, kjer je izrazil podporo ukrajinskemu vstopu v Evropsko unijo, ki pa ni mogoč brez izpolnjevanja kriterijev za članstvo. »Poleg tega je za to tako v Ukrajini kot v Evropski uniji potrebna politična volja. Slovenija je opredeljen, čvrst dejavnik krepitve politične volje znotraj Evropske unije,« je z načelnim stališčem nastopil na srečanju z ukrajinskim predsednikom Viktorjem Janukovičem.
Moskva – V Kijevu so prekinili sodni proces proti nekdanji ukrajinski premierki Juliji Timošenko, ki je obtožena zlorabe položaja pri podpisu pogodbe z ruskim plinskim monopolistom Gazpromom, s katero se je pred dvema letoma končala ukrajinsko-ruska plinska vojna. Sojenje se bo predvidoma nadaljevalo 11. oktobra, ko naj bi tudi izrekli sodbo. Državno tožilstvo za najbolj razvpito ukrajinsko opozicijsko političarko zahteva sedem let zapora, obtoženka pa ne dvomi, da ji bodo toliko let tudi prisodili.
Moskva – Na enodnevni delovni obisk v Rusijo bo pripotoval ukrajinski predsednik Viktor Janukovič, ki bo poskušal pri ruski strani doseči revizijo plinskega sporazuma, ki ga je nekdanja ukrajinska premierka Julija Timošenko z ruskim premierom Vladimirjem Putinom sklenila med plinsko vojno pred dvema letoma, zaradi njega pa je obtožena celo zlorabe položaja. Ukrajinska stran želi izpogajati nižjo ceno plina, kar je Rusija pripravljena storiti samo v zameno za ukrajinski vstop v carinsko unijo med Rusijo, Belorusijo in Kazahstanom ali za prodajo ukrajinskega plinskega tranzitnega sistema (GTS) ruskemu plinskemu monopolistu Gazpromu. »Ukrajina in Rusija se gresta igro – kdo bo prvi trenil z očmi. Obe na pogajanja prihajata s skrajnimi stališči, na podlagi katerih bosta poskušali najti kompromis,« je pred srečanjem napovedal urednik časopisa Rusija v globalnih zadevah Fjodor Lukjanov.
Moskva –Ob 25. obletnici največje jedrske katastrofe v zgodovini človeštva, ki se je 26. aprila 1986 zgodila v ukrajinski jedrski elektrarni Černobil, so po vsem svetu pripravili proteste proti jedrski energiji, glede katere imajo po nesreči v japonski jedrski elektrarni Fukušima pomisleke celo njeni zagovorniki. »Zaradi dogodkov na Japonskem se zdaj mnogi sprašujejo, ali je sploh mogoče zagotoviti zadostno varnost jedrske energije,« je na konferenci v Kijevu poudaril predsednik Mednarodne agencije za jedrsko energijo Jukija Amano. »Fukušima in Černobil sta dovolj glasni sporočili, iz katerih se moramo nekaj naučiti,« je med obiskom Černobila dejal generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun.
Moskva – Šestindvajsetega aprila bo minilo natanko 25. let od eksplozije na četrtem reaktorju jedrske elektrarne v Černobilu, ki je bila doslej največja jedrska nesreča v zgodovini. Ob okrogli obletnici se po vsem svetu vrstijo konference o prednostih in pomanjkljivostih jedrske energije ter z njo povezanih okoljevarstvenih dilem. V Ukrajini so vse sile usmerili v projekt, imenovan Černobilsko zavetišče, ki vključuje gradnjo novega sarkofaga, s katerim bodo prekrili razdejani reaktor, in objekta za shranjevanje jedrskih odpadkov iz drugih treh ustavljenjih reaktorjev. Na mednarodni donatorski konferenci v Kijevu, na kateri so sodelovali predstavniki 50 držav, so v ta namen zbrali 550 milijonov evrov, kar ni dovolj. Za dokončanje kar 1,5 milijona evrov vrednega projekta bi morali zbrati 740 milijonov evrov.
Moskva – Umor ukrajinskega novinarja gruzinskega rodu Georgija Gongadzeja, ki je na spletni strani Ukrajinska pravda razkrival koruptivnost politične elite, je pomenil preobrat v predsedovanju dolgoletnega ukrajinskega predsednika Leonida Kučme. Zaradi govoric, da je prav on ukazal novinarjevo odstranitev, so v Kijevu leta 2001 izbruhnile množične demonstracije, v Svetu Evrope in Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) pa je bilo slišati pozive k izključitvi Ukrajine. Šest let po odhodu Kučme z oblasti utegne primer vendarle dobiti epilog.
Moskva – Proruski ukrajinski predsednik Viktor Janukovič je ob prvi obletnici predsedovanja odgovarjal na vprašanja državljanov, kar je že večletna praksa ruskega premiera Vladimirja Putina. To pa ni edino, pri čemer se Janukovič zgleduje po Rusiji, kjer si je izposodil tudi idejo o oblikovanju močne vertikale oblasti, so razmišljali udeleženci okrogle mize z naslovom Predsedniško leto Janukoviča – med Rusijo in Evropsko unijo, ki so jo pripravili pri ruski tiskovni agenciji Ria Novosti. Na njej so ukrajinski strokovnjaki v en glas ugotavljali, da se je tako predsedniku kot njegovi Stranki regij v zadnjem letu zelo zmanjšala podpora, zato ne izključujejo ponovitve dogodkov, kakršnim smo priča v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu.
