Moskva – V Ukrajini, kjer bodo 17. januarja predsedniške volitve, se je začela kampanja na vse ali nič. Za zdaj najbolje kaže predsedniku Stranke regij Viktorju Janukoviču, ki je na volitvah leta 2004 imel podporo Moskve in pogorel, tesno za petami pa mu je ukrajinska premierka Julija Timošenko, ki vse od lanske plinske krize izjemno dobro sodeluje z ruskim premierom Vladimirjem Putinom, zato je slišati ugibanja, da Kremelj tokrat stavi nanjo. Predsednik Viktor Juščenko je v šestih letih na oblasti zapravil domala ves politični kapital in nima nobene možnosti za uvrstitev v drugi krog, ki je razpisan za 7. februar, zato je v zadnjih dneh proti svojima tekmecema začel pravo gonjo.
Moskva – Ruska vojaška obveščevalna služba (GRU), ki ima v tujini razmeščenih največ svojih obveščevalcev, opozarja, da je Gruzija zmožna začeti novo vojno proti upornima Južni Osetiji in Abhaziji. »To je še toliko bolj mogoče zaradi nepredvidljivosti gruzinskega predsednika s Saakašvilija, ki ga utegne zamikati, da ju bo poskušal pokoriti s silo, kakor je storil avgusta lani. Ne izključujemo takšnega razvoja dogodkov,« je ob dnevu vojaške obveščevalne službe opozoril vodja GRU Aleksander Šljahturov. Že pred dnevi je ameriški State Department Rusijo vnovič opozoril, da krši mirovni sporazum, saj iz okupiranih pokrajin ni umaknila svojih enot.
Moskva – V Ukrajini je po podatkih zdravstvenih služb za respiratorno virusno infekcijo umrlo že 60 ljudi, med njimi tudi štirje zdravniki, število obolelih za gripo pa je naraslo na 191.000. Grozljiva statistika je povzročila pravo obsedno stanje. Prebivalci so izropali lekarne po vsej državi, zato se je ukrajinski predsednik Viktor Juščenko za pomoč obrnil na mednarodno skupnost.
Moskva – Avtonomna ukrajinska republika Krim je zgodovinsko pripadala Rusiji, leta 1954 pa jo je nekdanji sovjetski voditelj Nikita Hruščov, ki je bil sam Ukrajinec, podaril takrat še sovjetski republiki Ukrajini. Po razpadu Sovjetske zveze se je pretežno rusko govoreči Krim poskušal odcepiti od Ukrajine, a mu to ni uspelo. Z referendumsko odločitvijo iz leta 1994 je dobil status avtonomne ukrajinske republike, ki ohranja tesne vezi z Rusijo, kar je razumljivo, saj je med prebivalci kar 60 odstotkov Rusov. 25 odstotkov od nekaj manj kot dveh milijonov prebivalcev je Ukrajincev, ostali pa so Krimski Tatari. Ruski vpliv bo Evropska unija zdaj poskušala spodkopati s finančno pomočjo. Po predsedniških volitvah 17. januarja prihodnje leto bo namreč v gospodarski razvoj polotoka v Črnem morju vložila 12 milijonov evrov.
Moskva – V Ukrajini, ki je že dolgo v hudi gospodarski in politični krizi, se je začela kampanja pred predsedniškimi volitvami, ki bodo 17. januarja. Na njih se bodo pomerili sami stari obrazi, ki so se soočili že na predsedniških volitvah leta 2004. Takrat so se stvari tako zapletle, da so pripeljale do t. i. oranžne revolucije in zmage prozahodnih sil. A tisti, ki so se pred štirimi leti povzpeli na oblast, svojih napovedi niso uresničili, zato ima tokrat največ možnosti za zmago prav takratni poraženec, predsednik Stranke regij Viktor Janukovič.
Moskva – V Ukrajini so z vojaško parado proslavili 18. obletnico ukrajinske neodvisnosti, ki je po mnenju ukrajinskega vodstva »eden najpomembnejših dogodkov 20. stoletja«. Dan ukrajinske neodvisnosti je nedvomno najpomembnejši ukrajinski politični praznik, s katerim zaznamujejo sprejetje deklaracije o neodvisnosti, ki je bila v vrhovni radi (parlamentu), sprejeta 24. avgusta 1991. Prvega decembra istega leta je akt o razglasitvi ukrajinske neodvisnosti na referendumu podprlo kar 90 odstotkov prebivalcev največje evropske države, ki šteje skoraj 46 milijonov prebivalcev.
Moskva – Odnosi med Moskvo in Kijevom so na trhlih temeljih vse od oranžne revolucije 2004, ko se je na oblast povzpel prozahodni predsednik Viktor Juščenko. Njegova politika je nenehno deležna ostrih kritik ruskih oblasti, ki mu očitajo prodajo orožja Gruziji, prizadevanje za članstvo v Natu ter odločitev o umiku ruskega črnomorskega ladjevja iz pristanišča Sevastopol po izteku najemne pogodbe leta 2017. Zagotovo najostrejše kritike so nanj letele v času rusko-ukrajinskih plinskih vojn.
Moskva – Prah okoli nedavnega obiska ameriškega podpredsednika Josepha Bidena v Ukrajini in Gruziji se še ni polegel. Predvsem zato, ker je v intervjuju za ugledni Wall Street Journal izjavil, da bo kriza precej oslabila Rusijo in jo naredila bolj dovzetno za ameriške predloge, s čimer je stopil na žulj ruski vladi. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je požar gasil z doslej najbolj milo izjavo glede ameriške politike do Ukrajine in Gruzije, ki je prišla iz ust visokega ruskega predstavnika.
Moskva – Ameriški podpredsednik Joseph Biden je končal obisk v Ukrajini in odpotoval v Gruzijo, kjer ga čaka enako poslanstvo kakor pred tem v Kijevu. Gruzinsko vodstvo in javnost bo poskušal prepričati, da za Združene države Amerike niso pozabljeni. V najbolj zvestih ameriških zaveznicah na postsovjetskem prostranstvu, ki si sicer že dalj časa neuspešno prizadevata za vstop v Nato in EU, je strah pred odrinjenostjo v pozabo zavel po nedavnem obisku ameriškega predsednika Baracka Obame v Rusiji.
Moskva – Ukrajinskemu predsedniku Viktorju Juščenku, ki se je na oblast povzpel z oranžno revolucijo leta 2004, se izteka petletni predsedniški mandat. Čeprav je najmanj priljubljen politik v Ukrajini, se bo na volitvah 17. januarja prihodnje leto vnovič potegoval za mesto predsednika. Kot praktično vse v ukrajinski politiki so tudi določitev datuma predsedniških volitev zaznamovali spori med Juščenkom in premierko Julijo Timošenko, ki je prav tako že potrdila svojo kandidaturo. Oba politika sta sicer v domovini precej manj priljubljena od ruskega premierja Vladimirja Putina in predsednika Dmitrija Medvedjeva, ki ju podpira skorajda 60 odstotkov Ukrajincev.
