Moskva – Kar se je v minulih dneh dogajalo na sedežu ukrajinskega državnega energetskega podjetja Naftogaz in podjetja Ukrtransgaz, ki skrbi za ukrajinski sistem plinovodov, je še najbolj spominjalo na prizore iz ameriške kriminalke. V prostore podjetij so nenapovedano vdrli do zob oboroženi pripadniki ukrajinske varnostne službe, ki so tam poskušali opraviti kriminalistično preiskavo. Izpolnitev ukaza predsednika Viktorja Juščenka so jim preprečili privrženci premierke Julije Timošenko, ki so dosegli sodno prepoved preiskave.
Moskva – Na ruski tiskovni agenciji Ria Novosti so ta teden novinarjem razdelili DVD-je in debelo knjigo z naslovom Lakota v Sovjetski zvezi: 1930–1934. V njej ruski zgodovinarji dokazujejo, da velika lakota v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja ni bila genocid nad Ukrajinci, ampak posledica prisilne Stalinove kolektivizacije in politika razrednega boja, zaradi katerega so bogati kmetje oziroma kulaki po vsej Sovjetski zvezi avtomatično postali sovražniki komunističnega režima.
Moskva – Ukrajinsko gospodarstvo je zaradi gospodarske krize na kolenih, zato je ukrajinska premierka Julija Timošenko v zadnjih dneh moledovala za pomoč pri predstavnikih skupine industrijsko najbolj razvitih držav G7, že pred tem pa se je obrnila na Rusijo. Ta je na precej skrivnostnih pogajanjih obljubila pet milijard dolarjev pomoči, kar je v ukrajinski politiki povzročilo nove razprtije. Zaradi tega in plinskega dogovora je Timošenkova za ukrajinskega predsednika Viktorja Juščenka nič manj kot narodna izdajalka.
Moskva – Največja evropska država se vse bolj pogreza v politično krizo, ki so jo poglobile nedavna plinska vojna z Rusijo in gospodarske težave. Ko je že kazalo, da je ukrajinska premierka Julija Timošenko z rešitvijo plinskega klobčiča postala politično nedotakljiva, so se ji spet zamajala tla pod nogami. Iz krogov predsednika Viktorja Juščenka namreč ni slišati le izjav o morebitni razveljavitvi plinskega dogovora, ki da je precej bolj ugoden za Rusijo, ampak njen nekdanji zaveznik proti njej že snuje tudi politične intrige.
Moskva – Rusija je sprožila diplomatsko pobudo, s katero želi pri evropskih državah doseči, da bi na svoja pleča prevzele stroške plinskega spora in aktivneje posegle v njegovo reševanje. Ruski premier Vladimir Putin se je tako zavzel za ustanovitev evropskega plinskega konzorcija, ki bi poravnal stroške tehničnega plina, brez katerega obnovitev pošiljk Evropi ni mogoča, ruski predsednik Dmitrij Medvedjev pa meni, da gre za mednarodni problem, ki zahteva aktivnejšo vlogo evropskih držav.
Bruselj – Politična igra med Moskvo in Kijevom, ki v medsebojnih obtožbah krivdo, ker evropski odjemalci še vedno ne dobivajo plina, zvračata drug na drugega, je naredila konec potrpežljivosti Bruslja. Če Rusija in Ukrajina ne bosta uresničili zavez, je predsednik evropske komisije José Manuel Barroso napovedal, da bo evropskim podjetjem svetoval, naj zadoščenje poiščejo na sodišču, članice Unije pa pozval k usklajeni akciji za prehod na druge vire dobave in tranzita energentov.
Sibirski plin, namenjen porabnikom v Evropi, včeraj sicer še ni stekel po ukrajinskih plinovodih, a je deseti dan plinske vojne kljub temu prinesel veliko olajšanje. Rusija je namreč podpisala sporazum o mandatu misije mednarodnih opazovalcev. Ko bo to storila še Ukrajina – to naj bi se sodeč po izjavah iz Kijeva zgodilo v najkrajšem času –, bodo dokončno odstranjene ovire za odprtje plinskih pipic.
Zaradi ukrajinskih domnevnih kraj plina je Rusija minuli teden zaprla dovod plina v plinovod, ki napaja precejšen delež plinskih porabnikov v Evropi. Ljudje po vsej stari celini so upirali oči v svoje radiatorje in upali, da bo ruska jeza prešla vsaj tako hitro kot pred tremi leti. Analitiki in komentatorji so kar tekmovali z odgovori na temo, kaj je s tem pravzaprav želela doseči Rusija.
