Moskva - Tako kot ob nedavnem obisku ruskega premierja Vladmirija Putina v Franciji so se ruski mediji tudi ob obisku predsednika Dmitrija Medvedjeva v Nemčiji spraševali predvsem, kdo od njiju ima v zunanji politiki več veljave. Da je to nedvomno še vedno nekdanji predsednik Putin, so med drugim dokazovali s tem, da je njegov obisk v Parizu trajal kar dva dni, medtem ko se je Medvedjev v Berlinu mudil komaj 8 ur. »Pomembno je, kdo ga je v Nemčiji sprejel, in ne, koliko časa je trajal njegov obisk,« je tovrstna namigovanja zavrnil Bertrande Malmendier, direktor berlinske politične ustanove, ki jo je ustanovila vladajoča ruska stranka Enotna Rusija. »Nanju je treba gledati kot na dvojec, ki vlada skupaj,« je še poudaril.
Moskva - Prvi nastop Dmitrija Anatolijeviča Medvedjeva v vlogi predsednika je bil za zahodna ušesa zelo blagodejen. Med svoje glavne naloge je namreč uvrstil razvoj državljanskih in gospodarskih svoboščin v Rusiji, vladavino prava in boj proti korupciji. Zaradi pomanjkanja vsega tega je bil njegov predhodnik Vladimir Putin pogosto tarča kritik Zahoda, še posebej Združenih držav. Ruski politolog Fjodor Lukjanov ob tem opozarja, da je navdušenje nad Medvedjevom preuranjeno: »Njegov slogan je kontinuiteta. Za politika bi bilo zelo neumno, če bi spremenil smer, zaradi katere je Putin v Rusiji užival veliko priljubljenost.« Tuji državniki bodo Medvedjeva na štiri oči prvič spoznali na vrhu EU-Rusija, ki bo v organizaciji Slovenije potekal konec junija, mesec zatem pa se bo novi ruski predsednik udeležil tudi vrha G-8 na Japonskem.
Moskva – V kar dve uri dolgem intervjuju za Financial Times se je novoizvoljeni ruski predsednik Dmitrij Medvedjev posvetil predvsem aktualnim zunanjepolitičnim temam, kakršni sta širitev Nata na nekdanje sovjetske republike in ameriški protiraketni ščit v vzhodni Evropi. Njegova stališča so zvenela povsem enako kakor stališča sedanjega ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki bo po mnenju večine kot premier bedel nad zunanjo politiko tudi v prihodnosti.
Moskva – Oleg Švarcman, 35-letni ruski podjetnik in direktor državnega fonda Finansgrupp, v Rusiji še naprej dviga prah. Vse se je začelo, ko je pred dnevi v intervjuju za Kommersant razkril, da je sklad, ki upravlja z 2,2 milijard evrov, izvajal prisilno privatizacijo ruskih zasebnih podjetij in da nad njim bdijo nekateri najbolj konservativni člani kremeljskega kroga, takoimenovani siloviki. V intervjuju za Financial Times je razvpiti poslovnež svoje navedbe o vlogi silovikov zanikal, še naprej pa zagovarja potrebo po državni reviziji post-sovjetske privatizacije.
Moskva – Mihail Hodorkovski, nekdanji prvi mož propadlega ruskega naftnega velikana Jukosa, je včeraj odslužil pol osemletne zaporne kazni in bi po ruski zakonodaji lahko zaprosil za pogojno izpustitev. Toda oblasti so proti njemu vložile novo obtožnico. Ta Hodorkovskega in njegovega tesnega sodelavca Platona Lebedeva obtožuje še pranja denarja v skupni vrednosti 16 milijard evrov. Na 1660. dan življenja za rešetkami so privrženci Hodorkovskega še zaostrili kampanjo za takojšnjo izpustitev, toda slavni zapornik najverjetneje še dolgo ne bo na prostosti.
Moskva – Lastnik največje ruske tovarne aluminija Oleg Deripaska je po pisanju Vedomosti pridobil nekaj manj kakor petodstotni delež v ameriškem avtomobilskem koncernu General Motors. Časopis se sklicuje na dobro obveščene vire in navaja, da je Deripaska delež, ki je pri sedanji ceni delnic vreden okoli 900 milijonov dolarjev, kupil že lani. V koncernu GM nakupa še niso komentirali, prav tako tudi ne v Deripaskovem krovnem holdingu Basic Element, ki ga je ustanovil leta 1997. Pridobljeni lastniški delež v GM ne presega petih odstotkov, zato ga po ameriški zakonodaji ni bilo treba prijaviti ameriški agenciji za trg vrednostnih papirjev (SEC).
Moskva – Znanemu ruskemu odvetniku Borisu Kuznecovu grozi sedemletna zaporna kazen zaradi izdaje državne skrivnosti. Rusko tožilstvo ga preganja, ker je sodišču predložil dokaze o nezakonitem prisluškovanju tajne službe FSB njegovemu klientu, nekdanjemu poslancu zgornjega doma ruskega parlamenta Levonu Čakmakčijanu. Kuznecov je iz Rusije pobegnil in je iz neznanega skrivališča oblasti obtožil, da pod pretvezo državnih skrivnosti kratijo človekove pravice.
Ljubljana – Na dražbi v Moskvi so po rekordni ceni prodali 22-nadstropno Jukosovo stolpnico v središču mesta, kjer je bil nekoč sedež propadlega ruskega naftnega velikana. Simbol Jukosove nekdanje moči pa presenetljivo ni prešel v roke državnega naftnega podjetja Rosneft, ki je prav z nakupi Jukosovega premoženja postal največja ruska energetska družba, ampak je zdaj v lasti neznanega podjetja Prana. Ker ima takšno ime več deset ruskih podjetjih, za zdaj ni znano, kdo se skriva za nakupom, vrednim 2,87 milijarde evrov, kar je štirikrat več, kot je znašala izklicna cena. Bitka med Rosneftom in Prano je trajala kar tri ure, cena pa se je ustavila šele pri 707. ponudbi.
