Grozni – »Vsak narod je v enem izmed obdobij razvoja prestal to, kar je preživel čečenski narod: revolucije, spore s močnejšimi sosedi in vojne. Vsaka država ima za vsakega od teh obdobij svojega nacionalnega heroja. Za nas je to zdaj predsednik Ramzan Kadirov, ki je v Čečeniji zaslužen za vse: mir, stanovanja, varnost, delovna mesta in šole » o povojni Čečeniji v prostorih vladajoče Enotne Rusije razmišlja predsednik čečenskega parlamenta Dukurahkva Abdurahmanov. Čečenec, ki je v politiki še iz sovjetskih časov, ko je bil minister Čečensko-Inguške republike, zagotavlja, da čečenski narod še nikoli ni bil tako zadovoljen z oblastjo kakor zdaj. Med pogovorom zaradi izpada elektrike v pisarni za trenutek zavlada tema. »No, to je še vedno Grozni, ampak prvič v temi vidimo luč,« se iz zadrege izvije izkušeni politik.
Moskva – »Če bo EU sprejela enotno stališče ali pa bo Nato prekoračil svoj mandat na Kosovu, bosta ti organizaciji v konfliktu z Združenimi narodi. Če nas ne bodo upoštevali, bomo morali uporabiti brutalno vojaško silo,« je ruski veleposlanik pri Natu Dmitrij Rogozin zagrozil dan po množičnih protestih v Beogradu. Zanikal je, da za nemiri stoji tudi uradna Moskva. Ta je četrtkovo uničenje v Beogradu obžalovala in s prstom pokazala na države, ki so priznale Kosovo. » Morali bi se zavedati posledic,« je suho pripomnil tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Mihail Kaminin.
Leto 1916. Božični prazniki. Utrujeni, ponižani in izdani srbski vojaki skupaj z begunci umirajo na obalah Jadrana. Čakajo, da jih rešijo zavezniki. Regent Aleksander Karađorđević obupano piše ruskemu carju Nikolaju II.: »V najtežjih trenutkih se obračam na vaše cesarsko veličanstvo, v katero sem vedno polagal svoje poslednje upanje, s prošnjo za vaše posredovanje. Da rešim svojo vojsko popolnega uničenja.«
Moskva– »Če kdo sprejme neumno in nezakonito odločitev, to še ne pomeni, da ga moramo po opičje oponašati. Ne bomo storili nič nezakonitega, priznanje enostranske neodvisnosti pa bomo razumeli kot signal. Na ravnanje naših partnerjev se bomo odzvali in zaščitili našo varnost. Načrt imamo že pripravljen in vemo, kaj bomo storili,« je v četrtek izjavil ruski predsednik Vladimir Putin in tako sporočil, da se Rusija ne bo kar sprijaznila s kosovsko neodvisnostjo. Kakšen bo ruski odgovor, ni znano, je pa celo od zahodnih diplomatov mogoče slišati opozorila, da ni izključen prihod ruske vojske na Kosovo.
Moskva – V luči poročil o skorajšnji enostranski razglasitvi neodvisnosti Kosova in takojšnjem priznanju s strani evropskih držav Rusija znova opozarja. Evropsko unijo svari, da bo to imelo negativne posledice za nadaljevanje evropsko-ruskega dialoga. Analitiki med možnimi ruskimi protiukrepi na razglasitev neodvisnosti poleg prihoda ruske vojske omenjajo še prekinitev dobave plina Evropi, podporo neodvisnosti separatističnim pokrajinam na ozemlju nekdanje SZ in blokado vstopa Kosova v mednarodne organizacije.
Moskva – »Nekatera predsedstva Evropske unije se bolj počasi odzivajo, ko je treba druge države podpreti pri sporih z Moskvo. Kako odločno ste se pripravljeni postaviti za Veliko Britanijo ali Estonijo, če se bodo njuni spori z Rusijo nadaljevali?« S tem vprašanjem je novinar Reutersa na predstavitvi prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Evropski uniji v Moskvi izzval slovenskega veleposlanika Andreja Benedejčiča. Če bi sodili po veleposlanikovih odgovorih na vprašanja o slovenskih stališčih do Kosova, Slovenija pri odnosu do Rusije v prihodnjih mesecih ne bo prav nič slepomišila.
General JLA Vekoslav Kadijević, ki je bil med letoma 1988–1992 obrambni minister, kar dejansko pomeni, da je v času začetka balkanskih vojn poveljeval oboroženim silam SFRJ, se je v javnosti kot strela z jasnega pojavil v začetku oktobra. Takrat je v Moskvi v generalski uniformi sklical tiskovno konferenco ob izidu svoje knjige Protiudarec, moj pogled na razpad Jugoslavije. Le nekaj dni pozneje sem se z njim srečala na pogovoru o morebitnem intervjuju, a je padel v vodo, saj je zanj zahteval pet tisoč evrov!
Moskva – »Upam, da bodo naši prijatelji na Zahodu sprejeli trdno stališče, da kosovskega primera ne gre prenašati na Gruzijo. Z drugimi besedami: Kosovo je sui generis,« je k zaščiti ozemeljske celovitosti Gruzije, v intervjuju za Financial Times, pozval gruzinski zunanji minister Lado Gurgenidze. V primeru, da bosta na krilih kosovske neodvisnosti to razglasili tudi nepriznani gruzinski separatistični pokrajini Južna Osetija in Abhazija, pričakuje Tbilisi podporo Zahoda.
Moskva – »Vse od prvega srečanja s predsednikom vaše države, do katerega je prišlo na vrhu G8 v Heiligendamu, mi je jasno, da gre za pragmatika, ki ljubi svojo državo in je osvobojen pozerstva in dogmatizma,« je francoski predsednik Nicolas Sarkozy v intervjuju za provladno Rosijsko Gazeto pred odhodom v Moskvo opisal ruskega predsednika Vladimirja Putina. Za krpanje načetih dvostranskih odnosov med Francijo in Rusijo bo verjetno potrebno precej več od laskavih besed francoskega predsednika, ki je sice, tako kot Putin, znan po ostri retoriki. Kritičnih besed na račun Rusije se ni vzdržal niti pred odhodom na dvodnevni uradni obisk v Moskvo.
