Moskva – Rusija in Združene države Amerike nadaljujejo priprave na septembrski obisk ameriškega predsednika Baracka Obame v Moskvi in Sankt Peterburgu. V Moskvi in Washingtonu zavračajo namigovanja, da bo obisk padel v vodo, če bo ameriški 'žvižgač' Edward Snowden takrat še na moskovskem letališču Šeremetjevo.
Moskva – Na moskovskem Blatnem trgu so pred letom dni – na predvečer tretje inavguracije ruskega predsednika Vladimirja Putina – izbruhnili nasilni spopadi med policijo in protestniki. Osemindvajsetim »političnim zapornikom« zaradi takratnih dogodkov grozijo dolgoletne zaporne kazni.
Moskva – Pred nizozemskim veleposlaništvom v Moskvi in Kijevu je potekal protest, na katerem so obsodili trdosrčnost nizozemske oblasti. Ta je opozicijskemu aktivistu in strokovnjaku skrivne tovarne za izdelavo raket Aleksandru Dolmatovu zavrnila prošnjo za politični azil.
Who is Mr. Putin? je v svetovnih prestolnicah završalo po tiskovni konferenci prvega ruskega predsednika Borisa Jelcina 9. avgusta 1999, na kateri je za novega premiera imenoval širši javnosti skorajda neznanega Vladimirja Putina.
Moskva – Ruski premier Vladimir Putin je na nedavni medregionalni konferenci vladajoče ruske stranke Enotna Rusija predlagal ustanovitev Vseruske ljudske fronte, v katero so vabljeni vsi, »ki jih povezujeta ljubezen do domovine in želja po izboljšanju življenjskega standarda, krepitvi ruske moči in pravični rešitvi problemov na socialnem področju,« kot je v koordinacijskem odboru novoustanovljene organizacije pojasnil Putin. Sam je že prevzel vodenje koordinacijskega odbora nove »nevladne organizacije«, ki vključuje politične stranke, organizacije in posameznike in bo skupaj z Enotno Rusijo najprej sestavila program in izbrala kandidate za letošnje parlamentarne volitve, naslednja pomembna naloga pa bodo predsedniške volitve 2012. »Jaz bom naslednji predsednik Rusije, je z ustanovitvijo Vseruske ljudske fronte jasno in glasno povedal Putin,« ugotavlja razvpita ruska komentatorka Julija Latinina.
Moskva – V začetku tedna so iz zapora izpustili zadnja dva opozicijska voditelja, ki sta bila zadržana na silvestrskih demonstracijah v podporo 31. členu ruske ustave, po kateri imajo državljani Rusije pravico do svobodnega zbiranja in združevanja. Sopredsednik opozicijskega gibanja Solidarnost Boris Nemcov in predsednik opozicijske stranke Druga Rusija Eduard Limonov, ki sta bila zaradi nespoštovanja policijskih ukazov ter razžalitve policije obsojena na 15-dnevno zaporno kazen, sta napovedala, da se bodo opozicijski protesti kljub represiji nadaljevali tudi v prihodnje.
Moskva – Na moskovskem Trgu zmage so se na silvestrovo odvile že tradicionalne demonstracije v podporo 31. členu ruske ustave, ki državljanom omogoča svobodo shajanja in združevanja. Čeprav so oblasti v nasprotju z lanskim tokratni novoletni shod dovolile, se je končal po enakem scanariju kot lani. Razlika je le ta, da so tokrat za zapahi namesto predsednice ruske Helsinške skupine Ljudmile Aleksejeve končali voditelj opozicijskega gibanja Solidarnost in nekdanji namestnik premiera Boris Nemcov, član liberalne stranke Jabolko Ilija Jašin, ustanovitelj gibanja Strategija 31 Konstantin Kosjakin in vodja Nacionalboljševistične stranke Eduard Limonov, ki je poskušal organizirati alternativno akcijo, za katero oblasti niso dale dovoljenja. Obsojeni so bili na večdnevne zaporne kazni, drugih 130 priprtih demonstrantov iz Moskve in Sankt Peterburga pa je že na prostosti.
Moskva – V ruskem glavnem mestu je v nedeljo potekal prvi shod nasprotnikov režima v zadnjih letih, ki ga oblasti niso prepovedale. Na Trgu zmage, od koder ponavadi poročamo o nasilju nad demonstranti, so tokrat odmevala gesla proti ruskemu premieru Vladimirju Putinu. Veliko protestnikov si je nadelo njegovo masko, saj je uvoženi praznik noč čarovnic vse bolj priljubljen tudi v Rusiji. »Enaintridesetega decembra, ko bodo naslednje demonstracije v podporo 31. členu ruske ustave, bomo šli na Kremelj,« je opozicijski politik Boris Nemcov razgreto množico spodbujal k nadaljevanju bitke za neomejeno spoštovanje 31. člena ruske ustave, ki omogoča svobodo zbiranja in združevanja.
