Danes zvečer, v soboto, na obisk v Slovenijo prihaja Dmitrij Medvedjev, predsednik vlade Ruske federacije. Jutri se bo kot doslej najvišji predstavnik Rusije udeležil slovesnosti pri Ruski kapelici pod Vršičem. Vodenje vlade je prevzel leta 2012. Leta 1965 rojeni pravnik je za Vladimirjem Putinom druga najmočnejša osebnost Ruske federacije.
Ljubljana – Čez natanko teden dni bo v Slovenijo pripotoval predsednik ruske vlade Dmitrij Medvedjev, kar bo njegov prvi obisk v državi članici Evropske unije po zaostritvi odnosov med Rusijo in Zahodom, ki je tako resna, da je mogoče govoriti kar o novi hladni vojni.
Ljubljana – Če drži, da je slovesnost ob Ruski kapelici pod Vršičem lakmusov papir slovensko-ruskih odnosov, potem so vsaj v diplomatskem smislu ti odnosi naravnost odlični. V okviru pietetne slovesnosti, ki je zrasla iz ljudske pobude, letos na dvodnevni uradni obisk prihaja doslej najvišji predstavnik ruske države: predsednik vlade Dmitrij Medvedjev. To bo njegov prvi obisk v katerikoli članici EU po konfrontaciji med Zahodom in Rusijo, saj od predsednikov evropskih vlad v skladu z navodili iz Bruslja preprosto ne prejema vabil.
Na moskovskem Rdečem trgu je bila včeraj generalka pred vojaško parado ob 70. obletnici dneva zmage nad fašizmom in nacizmom, ki bo ustvarila kar se da jasno geopolitično sliko sedanjih razmerij v svetu. Povabilo ruskega predsednika Vladimirja Putina je sprejela manj kot tretjina vseh povabljenih voditeljev. Od evropskih bosta na tribuni samo predsednika Cipra in Grčije.
Mihail Deljagin je ruski politik, ekonomist in direktor ruskega Inštituta za probleme globalizacije, predvsem pa eden vidnejših zagovornikov ruskega nacionalizma, ki je trenutno v rusiji v vzponu. Je oster kritik liberalne opozicije, v katero je sodil tudi nedavno ubiti opozicijski politik Boris Nemcov, ki je po njegovem »edini ruski liberalec, do katerega večina Rusov ni imela odklonilnega odnosa«.
Ruska politična in gospodarska elita svari Zahod, naj ustavi konje. Če bodo nadaljevali svoje kaznovalne ukrepe, bodo le še zaostrili že tako napeto situacijo. »V hladni vojni smo že. Na žalost ne morem zagotoviti, da ne bo na koncu še njene bolj vroče različice,« je zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov opozoril na čedalje večjo verjetnost, da bo Rusija na pritiske odgovorila tam, kjer najbolj boli. Je mogoča celo ustavitev dobave plina evropskim porabnikom?
Moskva – Leta 2007, ko sem v Rusiji začela svoj dopisniški mandat, se je ruski predsednik Vladimir Putin poslavljal s predsedniškega položaja. Za naslednika je imenoval Dmitrija Medvedjeva, ki ga je takrat podpiralo komaj 35 odstotkov državljanov. S Putinovim blagoslovom je njegova podpora v hipu skočila na 79 odstotkov. Približno tolikšno podporo je med prvima mandatoma užival tudi Putin, ki ga zdaj podpira okoli 60 odstotkov Rusov, kar je še vedno številka, o kateri lahko večina svetovnih voditeljev samo sanja.
Moskva – Pri ruski tiskovni agenciji Ria Novosti so pripravili okroglo mizo Grožnja vojaškega napada na Sirijo: izziv mednarodnemu pravu. Na njej so temeljito izprašali zlasti generalpolkovnika Leonida Ivašova, predsednika Akademije za geopolitične probleme, saj so bila njegova stališča najbolj radikalna.
Moskva – Sedmega avgusta 2008 je gruzijska vojska s topniškim obstreljevanjem pozno zvečer začela napad na separatistično pokrajino Južno Osetijo, na kar je Rusija odgovorila z napotitvijo vojaških enot v uporno enklavo. Pet let po petdnevni rusko-gruzijski vojni, v kateri so triumfirale ruske enote, sosedi še nista obnovili diplomatskih odnosov, ki sta jih pretrgali med vojno vihro.
Moskva – »Kako delujemo?« je ruski predsednik Vladimir Putin v republiki Kalmikiji z retoričnim vprašanjem odprl srečanje z visokimi vladnimi uradniki. »Kvaliteta dela je močno padla. Bodisi jaz bodisi vi niste kos obveznostim. Nagibam se k drugi možnosti,« je dejal, da bo nekdo pač moral odstopiti.
