Moskva – Ruska zvezna agencija za tehnološki nadzor Rostehnadzor je predstavila poročilo o avgustovski nesreči v največji ruski hidroelektrarni Sajano-Šušenska, v kateri je umrlo 75 ljudi in jo radi primerjajo s katastrofo v Černobilu. Poročilo na 140 straneh govori o objektivni odgovornosti šestih nekdanjih visokih uslužbencev v energetiki, »ki so ustvarili pogoje za nesrečo.« Med njimi je tudi Anatolij Čubajs, vodja državne agencije za nanotehnologijo, ki je med letoma 1998 in 2008 vodil zdaj že nekdanje državno energetsko podjetje Združeni energetski sistemi.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev se je z beloruskim voditeljem Aleksandrom Lukašenkom srečal že petič v komaj osmih mesecih. Tokrat ga je gostil v svoji poletni rezidenci v črnomorskem letovišču Soči, kjer sta se sestala prvič po tako imenovani mlečno-mesni vojni in intenzivnem beloruskem spogledovanju z Evropsko unijo in ZDA. Po mnenju poznavalcev je Lukašenko obrnil ploščo, ker je spoznal, da od Zahoda zaman pričakuje finančno pomoč, ki jo obubožano gospodarstvo krvavo potrebuje. V prvi polovici leta se je izvoz zmanjšal za 50 odstotkov, inflacija pa je dosegla 14,6 odstotka.
Moskva – V gruzinskih separatističnih pokrajinah Južni Osetiji in Abhaziji so včeraj zaznamovali prvo obletnico ruskega priznanja. Pozneje je pokrajini priznala le še Nikaragva, zato živita v popolni mednarodni izolaciji in sta odvisni izključno od ruske humanitarne pomoči. Ob tej priložnosti je rusko zunanje ministrstvo pozvalo mednarodno skupnost, naj sledi njenemu zgledu, kar pa se najverjetneje ne bo zgodilo, saj se temu odločno upirajo celo države postsovjetskega prostranstva, kakršna je, denimo, Belorusija.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je prispel na dvodnevni uradni obisk v Mongolijo, kjer je bil deležen nadvse toplega sprejema. Mongolski predsednik Cahiagijn Elbegdorž ga je sprejel v državniški jurti, v katero imajo vstop samo najbolj ugledni gostje. Jurta, ki je sicer tradicionalno bivališče mongolskih nomadov, stoji v petem nadstropju državniške palače v glavnem mestu Ulan Batorju, v njej pa visi portret ustanovitelja mongolskega imperija Džingiskana.
Moskva – V Ukrajini so z vojaško parado proslavili 18. obletnico ukrajinske neodvisnosti, ki je po mnenju ukrajinskega vodstva »eden najpomembnejših dogodkov 20. stoletja«. Dan ukrajinske neodvisnosti je nedvomno najpomembnejši ukrajinski politični praznik, s katerim zaznamujejo sprejetje deklaracije o neodvisnosti, ki je bila v vrhovni radi (parlamentu), sprejeta 24. avgusta 1991. Prvega decembra istega leta je akt o razglasitvi ukrajinske neodvisnosti na referendumu podprlo kar 90 odstotkov prebivalcev največje evropske države, ki šteje skoraj 46 milijonov prebivalcev.
Moskva – Avgust je v Rusiji običajno zelo krvav mesec in prav z avgustovskim vdorom čečenskih upornikov v sosednji Dagestan se je začela tudi druga čečenska vojna. Tokrat so čečenski uporniki vojno napovedali ruskim gospodarskim interesom. Po navedbah ene od separatističnih kavkaških spletnih strani so prvo bitko že dobili, saj so islamski bojevniki prevzeli odgovornost za eksplozijo v največji ruski hidroelektrarni Sajano-Sušenska v republiki Hakasiji, kjer se je včeraj mudil ruski premier Vladimir Putin.
Moskva – Ingušetijo, najmanjšo rusko republiko na Severnem Kavkazu, je pretresel najhujši teroristični napad v zadnjih mesecih. V samomorilskem napadu na policijsko postajo v največjem mestu Nazranu je umrlo 20 ljudi, 79 je bilo ranjenih, med njimi 9 otrok. Konec tedna je bil krvav tudi v sosednjih Čečeniji in Dagestanu, kjer je umrlo skoraj 30 ljudi. Na Severnem Kavkazu je zavrelo aprila, ko je Rusija v skladu z odločitvijo o končanju desetletja dolge protiteroristične operacije iz Čečenije umaknila več kot polovico od 50 tisoč pripadnikov svojih oboroženih sil. Od takrat skorajda ne mine dan, ko s pretežno muslimanskih republik ne poročajo o napadih na proruske oblasti in policijo.
Moskva – Odnosi med Moskvo in Kijevom so na trhlih temeljih vse od oranžne revolucije 2004, ko se je na oblast povzpel prozahodni predsednik Viktor Juščenko. Njegova politika je nenehno deležna ostrih kritik ruskih oblasti, ki mu očitajo prodajo orožja Gruziji, prizadevanje za članstvo v Natu ter odločitev o umiku ruskega črnomorskega ladjevja iz pristanišča Sevastopol po izteku najemne pogodbe leta 2017. Zagotovo najostrejše kritike so nanj letele v času rusko-ukrajinskih plinskih vojn.
V Chinvaliju, glavnem mestu gruzinske separatistične pokrajine Južne Osetije, so minuli konec tedna zaznamovali prvo obletnico lanske vojne z Gruzijo, med katero je mesto postalo (in ostalo vse do danes) kup ruševin. Razen nekaterih vladnih poslopij in železniške postaje, ki so jo obnovili, čeprav uporna enklava nima vzpostavljenega železniškega prometa, je pretežni del infrastrukture še vedno razdejan. Prebivalcem ne ostane drugega, kot da se v nekakšnem perverznem mazohizmu oklepajo spomina na razdejanje in smrt.
Chinvali – Na prvo obletnico silovitega napada gruzinske vojske na južnoosetinsko glavno mesto Chivali, o katerem smo avgusta lani v Delu poročali med prvimi, če ne sploh kot prvi tuji medij, so pred nekdanjim oporiščem ruskih mirovnikov namestili križ. Ruski vojaki so medtem skupini tujih novinarjev ponosno razkazovali ruski vojaški arzenal, nameščen v Južni Osetiji, ki za zahod ostaja gruzinska separatistična pokrajina. Njeno samostojnost sta za zdaj priznali le Rusija in Nikaragva.
